Zunanje ministrstvo je svojo preiskavo uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte obnovilo, potem ko se je direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) James Comey odločil, da ne bo priporočil kazenske ovadbe Hillary Clinton zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času njenega vodenja zunanjega ministrstva od leta 2009 do leta 2013. Comey je hkrati povedal, da je nekdanja ministrica malomarno ravnala z zaupno pošto, kar je sprožilo pričakovan politični vihar.

Ministrstvo je sicer svojo preiskavo zaradi preiskave FBI-ja zamrznilo aprila, pod drobnogledom pa ne bo le nekdanja ministrica, temveč tudi nekateri njeni nekdanji sodelavci, ki so medtem že zapustili ministrstvo, poroča BBC. Kazenskih posledic preiskave ministrstva ne bo, lahko pa so administrativne, med katerimi je najhujša prepoved dostopa do zaupnih informacij za Hillary Clinton in njene sodelavce. Če bi zmagala na volitvah, bi ji to lahko zapletlo delo na mestu predsednice ZDA.

Ni lagala in ni govorila resnice
Comey je sicer v četrtek v kongresu dejal, Hillary Clinton agentom FBI-ja sicer ni lagala, a da tudi ni govorila resnice, ko je v kongresu pod prisego trdila, da ni nikoli pošiljala ali sprejemala zaupne pošte. Comey je dejal, da je preiskava odkrila nekaj primerov zaupne pošte, vendar je dopuščal to, da se Hillary Clinton morda ni zavedala oznak.

Republikanci zdaj zahtevajo, naj FBI uvede novo preiskavo zaradi laganja najverjetnejše demokratske predsedniške kandidatke pod prisego v kongresu. Poleg tega zahtevajo, naj ji preprečijo dostop do zaupnih informativnih sestankov vlade med kampanjo. Predsednik ZDA Barack Obama se je sicer že odločil, da bosta tako Hillary Clinton kot Donald Trump, najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat, prejemala zaupna poročila, da se pripravita na morebiten prevzem položaja predsednika.

Več podpore za Hillary Clinton
Bližata se tako demokratska kot republikanska konvencija, na katerih naj bi Trump in Hillary Clinton uradno postala kandidata svojih strank na novembrskih predsedniških volitvah. Zadnja anketa centra Pew, ki je bila sicer izvedena pred odločitvijo FBI-ja, da Hillary Clinton ne bo kazensko ovadil, ugotavlja 51 odstotkov podpore med registriranimi volivci za nekdanji zunanji ministrico in senatorko iz New Yorka in 42 odstotkov podpore za Trumpa.

Vse ankete so v zadnjem mescu dni pokazale trdno prednost Hillary Clinton, razen ankete Rasmussen, ki je zgodovinsko veliko bolj naklonjena republikanskim kandidatom.

Anketa Pew še kaže, da je le 43 odstotkov demokratskih volivcev zadovoljnih z izbiro. Zadovoljnih republikancev je 40 odstotkov. Anketa ugotavlja, da je 50 odstotkov anketirancev, ki so ji izrazili podporo, to storilo, ker jo res podpira, 48 odstotkov pa zato, ker nočejo Trumpa. Obratno je med tistimi, ki podpirajo Trumpa 50 odstotkov takšnih, ki to delajo, ker nočejo Hillary Clinton na mestu predsednice, le 41 odstotkov pa zato, ker resnično podpirajo Trumpa.

Newyorški bogataš vodi pri belcih z 51 proti 42 odstotkom, pri Afroameričanih zaostaja s sedmimi proti 91 odstotkom, pri Latinskoameričanih pa zaostaja s 24 proti 66 odstotkom.