Čeprav je Trump obljubil, da bo imel okoli sebe ljudi, ki niso iz političnih krogov, Reuters in Telegraph namigujeta, da se bo v administraciji obdal s tistimi, ki ga med predsedniško kampanjo niso pustili na cedilu. Kot je znano, so mu namreč v predvolilnem času hrbet obrnili številni strankarski kolegi, nekateri so celo izrekli podporo demokratski kandidatki Hillary Clinton.

Britanski Independent pa medtem navaja ameriški portal Buzzfeed News, ki je pridobil sicer nepopoln seznam 41 kandidatov in kandidatk za visoke politične funkcije v Trumpovi administraciji. Med njimi so tudi nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, nekdanji Trumpov tekmec za republikansko predsedniško nominacijo in nekdanji nevrokirurg Ben Carson ter guverner zvezne države New Jersey Chris Christie. Na seznamu so tudi nekateri podjetniki in direktorji.

Giuliani bo glede na predlog imen morda prevzel vodenje pravosodnega ministrstva ali pa bo imenovan na kakšen drug položaj, ki ima opraviti z nacionalno varnostjo. Za ameriško televizijo CNN Giuliani ni želel izključiti možnosti kazenskega pregona Hillary Clinton zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte med vodenjem zunanjega ministrstva ali preiskavo sklada Clinton. Kot je dejal, tradicija v ZDA veleva, da po volitvah pozabijo na spore, grožnje in obtožbe, po drugi strani pa naj bi bilo treba le pogledati, kako resne so obtožbe, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Sarah Palin, ki je leta 2008 neuspešno kandidirala za podpredsednico ob republikanskem predsedniškem kandidatu Johnu McCainu, je omenjena kot mogoča notranja ministrica. Sarah Palin je sicer znana tudi kot pomembna in vidna pripadnica desničarskega Čajankarskega gibanja (Tea Party) in odločna zagovornica pravice do nošenja orožja.

Med predlogi za mesto zunanjega ministra sta tudi John Bolton, ameriški veleposlanik pri ZN-u v času predsednika Georga W. Busha, in Newt Gingrich, nekdanji predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa.

Chris Christie, ki se je nekaj časa tudi sam potegoval za predsedniško nominacijo, je nato podprl Trumpa, zdaj pa se ga omenja kot morebitni pravosodni minister oziroma minister za trgovino.

Carson - minister za izobraževanje?
Še en nekdanji Trumpov tekmec in poznejši odločni podpornik, Ben Carson, je v igri za mesto ministra za izobraževanje ali zdravstvo. Carson, sicer vernik, je predlagal prepoved splava, tudi v primerih posilstva ali incesta, ženske, ki se odločijo za splav, pa je primerjal z lastniki sužnjev. Carson je med drugim dejal tudi, da po njegovem mnenju musliman ne bi smel nikoli postati predsednik ZDA oziroma bi se za to moral odpovedati svoji veri. Carson verjame tudi, da je istospolna usmerjenost stvar izbire.

Senator iz Alabame Jeff Sessions, ki je bil eden izmed Trumpovih najbolj gorečih podpornikov v kongresu, bi lahko prevzel mesto obrambnega ministrstva.

Ob Trumpu je na odru stal še upokojeni general Michael Flynn, ki mu je med kampanjo večkrat svetoval o zunanji politiki. V novi administraciji bi lahko prevzel mesto na obrambnem ministrstvu. Sicer pa se omenja še Mike Rogers, ki je bil v preteklosti vodja Državne varnostne agencije in bi bil po novem lahko vodja obveščevalne agencije Cia, in še nekatera imena.

Kot je znano, bo Trumpov podpredsednik Mike Pence (57), guverner zvezne države Indiana.

Stiki Trumpa z Moskvo
Medtem ko je Hillary Clinton med kampanjo Trumpa zaradi Moskvi naklonjenih izjav obtožila, da je "Putinova lutka", kar je Trump zanikal, se je izkazalo, da naj bi stiki med Moskvo in Trumpom vendarle obstajali. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je namreč potrdil, da so bili Trumpovi sodelavci v času predvolilne kampanje v stiku z ruskimi oblastmi. Dodal je, da bodo sodelovanje nadaljevali tudi po izvolitvi, vendar pa bo intenzivnost sodelovanja odvisna od razmer.

"Seveda poznamo večino ljudi iz njegovega kroga. Ti ljudje so bili v središču zanimanja v ZDA in zasedali visoke položaje," je še poudaril Rjabkov. Stališča o Rusiji, ki jih je izrazil Trump in predstavniki njegove kampanje, so precej ostri do Moskve, je še dejal. "Nimamo razlogov, da bi spremenili svoje stališče: predvolilna kampanja je temeljila na protiruskem konsenzu obeh strank," je dodal.

Juncker pričakuje od Trumpa pojasnila
Po razglasitvi zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah so se vrstili mednarodni odzivi, med katerimi so bili tudi nekoliko hladnejši odzivi, tudi iz Bruslja. Danes se je odzval predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki od Trumpa pričakuje čimprejšnja pojasnila glede njegove politike o trgovini, odnosov z Natom in podnebnih sprememb.

"Zanima nas, kakšne namene ima z zavezništvom Nata. Vedeti moramo, kakšno politiko bo vodil glede podnebnih vprašanj. To mora pojasniti v naslednjih mesecih," je dejal in dodal, da podpisa Čezatlantskega trgovinskega sporazuma (TTIP) med ZDA in EU-jem ne pričakuje v naslednjih dveh letih.

Trump je namreč v svojih predvolilnih govorih dejal, da bi morale članice Nata zvezi nameniti več denarja, sicer naj iz zveze izstopijo. Dejal je tudi, da bi ob njegovi izvolitvi ZDA nehale plačevati dajatve za onesnaževanje okolja in ta denar raje usmerile v gradnjo infrastrukture doma.