Tako bo Trumpov vodja kabineta 44-letni Reince Priebus, ki mu je med kampanjo trdno stal ob strani. V novi vlogi bo Priebus določil okvir nove Bele hiše in deloval kot povezava s kongresom in vlado. Trumpov glavni strateg in višji svetovalec pa bo postal 62-letni Steve Bannon, ki je bil med kampanjo prav tako ves čas ob Trumpu, sicer pa prihaja z vodilnega položaja v desničarski, populistični medijski hiši Breitbart News, ki je najbolj bran konservativni novičarski portal v ZDA.
"Navdušen sem, da bo moja zelo uspešna ekipa ostala z mano tudi pri vodenju države," je dejal Trump v izjavi za javnost. "Steve in Reince sta visoko usposobljena voditelja, ki sta dobro delovala pri naši kampanji in nas popeljala do zgodovinske zmage. Zdaj ju bom imel oba ob sebi v Beli hiši, ko se bomo trudili, da naredimo Ameriko spet odlično."
Trump prevzema predsedniško funkcijo 20. januarja prihodnje leto, do takrat mora sestaviti vladni kabinet in imenovati poglavitne ljudi svoje administracije.
Trump govoril s Putinom
Prvič po Trumpovi izvolitvi sta po telefonu govorila Obamov naslednik in ruski predsednik Vladimir Putin. Kot so sporočili iz Kremlja, sta se Trump in Putin pogovarjala predvsem o položaju v Siriji ter o izboljšanju in razvoju dvostranskih odnosov med državama, poroča ruska tiskovna agencija Tass. V Kremlju so poudarili, da je Putin izrazil pripravljenost na izboljšanje odnosov med državama.
Dogovorila sta se za nadaljevanje telefonskih stikov, Trump pa je dopustil tudi možnost osebnega srečanja, so po poročanju agencije Tass še sporočili iz Kremlja. Trump je v času predvolilne kampanje Putina sicer označil za močnega voditelja in dejal, da mu je všeč. Tudi Putin pa je hvalil Trumpa, ki ga je označil za izjemnega in zelo nadarjenega.
Odmeva napoved deportacij
V ZDA sicer še vedno odmeva Trumpova nedeljska izjava za televizijo CBS, da bo takoj po prisegi deportiral od dva do tri milijone nezakonitih priseljencev. Po njegovih besedah gre predvsem za kriminalce s kazenskimi kartotekami, člane tolp in preprodajalce mamil, ki bodo izgnani ali pa jih bodo zaprli.
Dodal je še, da bo zavaroval mejo in da bodo potem pristojni uradniki odločali, kdo od nezakonitih prišlekov bo ostal v ZDA in kdo ne. Napovedal je tudi uresničitev gradnje zidu na meji z Mehiko, čeprav bi ga lahko ponekod nadomestila tudi ograja. "Na določenih območjih je zid zagotovo primernejši," je dejal Trump. "Sem zelo dober pri tem, to je gradbeništvo."
Med kampanjo je Trump obljubljal, da bo izselil okoli 11 milijonov nezakonitih priseljencev, od katerih jih velika večina prihaja iz Srednje in Južne Amerike. Ena bolj kontroverznih in politično nekorektnih Trumpovih izjav v predvolilni kampanji je bila, da Mehika pošilja v ZDA kriminalce in posiljevalce.
Številne neznanke
Kaj točno od pompoznih predvolilnih obljub bo Trump uresničil in česa ne, je sicer še velika neznanka. Tako je denimo pri nekaterih vprašanjih retoriko že omilil, kot je Obamova reforma zdravstvenega sistema (t. i. Obamacare), za katero je Trump dejal, da "sploh ni tako slaba". Tako jo zdaj namerava le preoblikovati, ne pa povsem razveljaviti, kot je napovedoval pred volitvami.
Trumpu očitno tudi ni več prioriteta kazenski pregon svoje demokratske tekmice Hillary Clinton, tako kot je obljubljal med kampanjo. V intervjuju za CBS je dejal, da bo o tem "še premislil". Njegov tesni sodelavec, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, pa je dejal, da v preteklosti ni bilo takšne prakse, da bi bilo morda zdaj celo najbolje zadevo pozabiti.
Trump je v intervjuju za CBS objavil še tri pomembne poteze: novi nominiranci za vrhovno sodišče bodo proti splavu in bodo varovali ustavno pravico nošnje orožja, ne bo pa Trump skušal razveljaviti legalizacije istospolnih porok. Potrdil pa je tudi septembrsko napoved, da se bo odrekel predsedniški plači 400.000 dolarjev in namesto tega prejemal po en dolar letno. Trump, katerega premoženje revija Forbes ocenjuje na 3,7 milijarde dolarjev, sicer ni prvi predsednik bogataš, ki se je odločil za tako potezo. Že pred njim so premožni predsedniki, kot sta bila Herbert Hoover in John F. Kennedy, svoje predsedniške plače darovali v dobrodelne namene.
Ministri EU-ja o Trumpu
Medtem pa presenetljiva izvolitev Trumpa še vedno odmeva in razburja tudi v EU-krogih. Tako se bodo zunanji ministri EU-ja po sinočnji neformalni večerji, na kateri so razpravljali o morebitnih posledicah izvolitve Trumpa, danes sestali še na uradnem zasedanju. Kot je za Radio Slovenija poročal naš bruseljski dopisnik Matjaž Trošt, Unija še čaka na prve prave informacije o tem, kakšni bodo pristopi prihodnjega predsednika ZDA.
Za Veliko Britanijo in Madžarsko je bil sinočnji sestanek nepotreben, a belgijski zunanji minister Dider Reynders vztraja, da nikakor ni šlo za izreden sestanek zaradi panike, dodal je, da so podobne neformalne večerje že imeli in da se mu zdi pravilno, da se tudi zunanji ministri pogovorijo o temi, ki sicer zavzema velik del javnih razprav. Trump je v predvolilnih nastopih sicer pod vprašaj postavljal podporo pariškemu podnebnemu dogovoru, uresničevanje iranskega jedrskega dogovora, trenutna razmerja - tudi v finančnem smislu - v Natu ter bolj ali manj na Zahodu usklajene odnose glede Rusije.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je razpravo opisal kot izmenjavo mnenj o razmerah, v katerih se je v globalnem smislu znašel EU - temu je minister dodal, da se je sinočnja razprava vendarle zgodila zelo zgodaj, saj bo še nekaj tednov ali mesecev nejasno, kakšne bodo Trumpove predsedniške usmeritve. Evropska zunanja ministrica Federica Mogherini pa je dejala, da so ZDA in Evropska unija partnerice, kar bodo ostale na podlagi skupnih načel, vrednot in interesov. Tudi Mogherinijeva dodaja, da še ne vedo, kako bo videti zunanjepolitična perspektiva ZDA, a da evropska stran ne more le čakati, saj se svet vrti naprej, delo se nadaljuje, krize so še naprej iste.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje