Veliko presenečenje volitev v tokratnih zveznih državah je zmaga Sandersa v Michiganu, kjer so pred torkom vse ankete zmago, celo zanesljivo, napovedovale Clintonovi, ki naj bi slavila za več kot deset odstotkov. Na koncu je njen tekmec dobil dobrih 50 odstotkov, nekdanja prva dama ZDA pa 48.

Zato pa ni bilo presenečenj v Misisipiju, kjer je Clintonova prepričljivo zmagala, kar je bilo v tej južni zvezni državi, kjer volivci bistveno bolj podpirajo nekdanjo državno sekretarko kot pa senatorja iz Vermonta, pričakovano. Zaradi tesnega izida v Michiganu si bosta delegate te države razdelila približno na pol, zmaga z veliko prednostjo v Misisipiju pa bo ohranila veliko razliko, ki si jo je v skupnem seštevku pridobila doslej.

Zmaga v Michiganu potrjuje, da dvoboj za demokratsko nominacijo še ni končan. Zmaga bo Sandersu dala dodatno energijo in pomeni velik psihološki zagon za naprej. Doslej je izgubljal z veliko razliko pri temnopoltih volivcih, v Michiganu pa le z razliko dva proti ena. Michigan je največja država, v kateri je zmagal doslej, in tudi najbolj raznolika. Ključ do njegove zmage so bili volivci, ki si jih prisvaja tudi Trump, to so beli pripadniki delavskega razreda, ki so nezadovoljni zaradi uhajanja delovnih mest na tuje in vse večjih razlik v dohodkih.

Clintonovi 13, Sandersu osem držav
Analitiki menijo, da je Sanders volivce dobil na svojo stran zaradi sporočila proti neenakostim in zaradi Clintonove, ki ga je obtožila, da je glasoval proti reševanju avtomobilske industrije na vrhuncu zadnje finančne krize. Sanders je glasoval proti predlogu zakona o reševanju bank in avtomobilske industrije skupaj, pozneje pa je v senatu glasoval za podporo avtomobilski industriji posebej. Volivci naj bi bili dovolj pametni, da so ugotovili, da gre za nepošten napad na Sandersa.

Za osvojitev demokratske nominacije je treba zbrati 2.383 delegatov, Clintonova jih ima po torku najmanj 1.214, Sanders pa najmanj 566. Clintonova je doslej zmagala v Iowi, Nevadi, Južni Karolini, Alabami, Ameriški Samoi, Arkansasu, Georgii, Massachusettsu, Tennesseeju, Teksasu, Virginiji, Louisiani in Misisipiju, Sanders pa v New Hampshiru, Koloradu, Minnesoti, Oklahomi, Vermontu, Kansasu, Nebraski, Mainu in Michiganu.

Rubio poraženec tokratnih volitev
V Michiganu in Misisipiju je med republikanci zanesljivo zmagal Trump, ki je slavil tudi na Havajih. Zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz je bil v Misisipiju drugi, v Michiganu se je za drugo mesto do konca boril z guvernerjem Ohia Johnom Kasichem. Oba sta dobila po 25 odstotkov. Cruz je bil najboljši v Idahu, kjer je bil drugi Trump.

Največji tokratni poraženec je Marco Rubio. Senator s Floride je ves čas favorit strankarske elite, a podpore med volivci nima. V torek je dejal, da bo republikansko nominacijo osvojil tisti, ki bo 15. marca zmagal na Floridi. Prepričan je, da bo to on, čeprav gre bolj za upanje, saj po anketah tudi na Floridi vodi Trump.

Trump je doslej zmagal v New Hampshiru, Južni Karolini, Nevadi, Alabami, Arkansasu, Georgii, Massachusettsu, Tennesseeju, Vermontu, Virginiji, Kentuckyju, Louisiani, Michiganu, Misisipiju in Havajih. Cruz je bil najboljši v Iowi, Aljaski, Oklahomi, Teksasu, Kansasu, Mainu in Idahu, Minnesota in Portoriko pa sta pripadla Rubiu. Trump ima zdaj najmanj 446 delegatov, Cruz 347, Rubio 151, Kasich pa 54.

15. marec lahko že ključen
Izidi torkovih tekem ne bodo spremenili dinamike, drugače pa bo po 15. marcu, ko sta na vrsti Ohio in Florida. Kasich in Rubio morata zmagati, sicer bosta izgubila kredibilnost za nadaljevanje tekme, ker močno zaostajata po osvojenih delegatih za strankarsko konvencijo julija v Clevelandu, kjer bodo potrdili zmagovalca, ki se bo novembra pomeril z demokratskim kandidatom.

15. marca bodo imeli oboji volitve v Ohiu, Floridi, Severni Karolini, Illinoisu in Misuriju. Vmes bodo 10. marca izbirali republikanci na Deviških otokih ter 12. marca v prestolnici Washington in Guamu. Demokrati pa imajo isti dan izbor na Severnih Marianih. Republikanci bodo tam oddajali glasove 15. marca.