loči le še nekaj ur, se tako Donald Trump kot Hillary Clinton borita do konca.

V zadnjem poskusu, da bi pred torkovimi volitvami pridobila volivce, sta oba kandidata pripravila intenzivno kampanjo.

V svojem prvem predvolilnem nastopu na Floridi je republikanski kandidat Donald Trump izrazil prepričanje, da bo zmagal v neodločenih državah, kot tudi v dolgoletnih trdnjavah demokratov, kot sta Michigan in Minnesota. S Floride se bo Trump odpravil v Raleigh v Severni Karolini, nato v Scranton v Pensilvaniji, Manchester v New Hampshiru ter Grand Rapids v Michiganu.

Na zborovanju v kraju Ann Arbor v zvezni državi Michigan pa se je demokratski kandidatki Hillary Clinton pridružil ameriški predsednik Barack Obama. "Pozivam vas, da naredite za Hillary tisto, kar ste storili zame! Imate priložnost, da zavrnete grobo, ločevalno, podlo politiko, ki bi nas vrnila nazaj. Priložnost, da izvolite našo prvo predsednico," je dejal Obama, ki se bo skupaj s prvo damo Michelle Obama Clintonovi pridružil na velikem zborovanju v Philadelphii. Tu bo tudi njen soprog Bill Clinton ter rokerja Bruce Springsteen in Jon Bon Jovi. Clintonova ima zborovanja tudi v Pittsburghu v Pensilvaniji in kraju Grand Rapids v Michiganu, preden bo kampanjo končala v ključni še neodločeni Severni Karolini.

Donald Trump in Hillary Clinton sta namreč zadnje dni pred volitvami vso svojo energijo usmerila v 'neodločene' države oziroma volivce, ki bi jima bili lahko 8. novembra bolj naklonjeni. Trump se je med drugim usmeril tudi v volilni preboj v t. i. modrih državah, kjer tradicionalno volijo kandidate demokratov, Hillary Clinton pa upa na glasove Latinskoameričanov.

Ključne bodo t. i. neodločene države
V središču kampanje obeh kandidatov so ključne še neodločene zvezne države Florida, Ohio, Georgia, Arizona in Severna Karolina, kjer vse do volitev ni jasno, kakšen bo volilni rezultat. Če bi Trump izgubil v katerikoli od omenjenih držav, bi to zelo otežilo njegovo pot do potrebnih 270 elektorskih glasov; ameriški predsedniški kandidat namreč za zmago potrebuje najmanj 270 od skupno 538 elektorskih glasov. Glede na to, da imajo volitve v ZDA večinski volilni sistem in da imajo zvezne države različno število elektorjev, zmagovalni kandidat v določeni državi prejme vse elektorske glasove tiste države.

Odločilni glasovi elektorjev in ne volivcev
Pri tem pa ni odločilno, da zmaga kandidat z največ glasovi volivcev; predsednik George Bush je leta 2000 Ala Gora premagal, ker je, kljub nižji podpori volivcev, prejel večje število elektorskih glasov. Četudi bi torej, recimo, Donald Trump dobil več glasov volivcev, to še ne pomeni, da bi dobil več elektorskih glasov, kar pomeni, da bi zmagala Hillary Clinton.

Demokratska kandidatka računa na glasove v tradicionalno demokratskih zveznih državah, kot so Pensilvanija, Michigan in Wisconsin, v katerih pa je bil zelo aktiven tudi Trump, zato bo tudi tam zagotovo napeto spremljala izide rezultatov. A Hillary Clinton bolj kot na države stavi na glasove žensk ter Afro- in predvsem Latinskoameričanov, poroča CNN, ki jih je imel v predsedniški kampanji Trumpa "na tapeti", saj je napovedal gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki bi ga plačala Mehika sama, ter deportacijo vseh ilegalnih delavcev in kriminalcev iz Latinske Amerike.

Ovira: nizka volilna udeležba
Ena izmed večjih ovir ameriških predsedniških volitev pa je nizka volilna udeležba, saj poleg identifikacije na volišču v nekaterih državah preizkušajo tudi pismenost volivcev, funkcionalno pismenost in tudi preverbo plačila taks in dajatev. Zaradi premajhnega števila volišč in kompleksnosti izvedbe volitev so v preteklih letih ponekod na voliščih čakali tudi do devet ur, kar mnoge odvrne od tega, da sploh gredo na volišča.

Na floridskih voliščih 100-odstotno višja udeležba kot leta 2012
Ravno zato se mnogi odpravijo že prej. Letos je predčasno svoj glas oddalo že več kot 40 milijonov volivcev v 38 od 50 zveznih držav. Kot poroča CNN, se je registriralo 7,4 milijona demokratskih volivcev in okoli 6,4 milijona republikanskih. Samo na Floridi je svoj glas oddalo več tisoč Afro- in Latinskoameričanov, in to v precej višjem številu kot na zadnjih volitvah leta 2012, kar bi lahko predstavljalo velike težave za Trumpa. Do sobote je na floridska volišča odšlo več kot 500.000 Latinskoameričanov, kar je za sto odstotkov več kot leta 2012.

Skupaj s tistimi, ki so volili po pošti, ta številka naraste na več kot 900.000, kar pa je 36 odstotkov več kot na zadnjih predsedniških volitvah. Med afroameriškimi volivci so na voliščih na Floridi do sobote prešteli skoraj 800.000 oddanih glasov.

Udeleženci dogodkov so komentirali, da nekateri Afroameričani ne zaupajo nobenemu izmed vodilnih kandidatov, drugi pa predvidevajo, da se bodo na volišča odpravili v torek. V ZDA je približno 12 odstotkov vseh volivcev Latinskoameričanov, kar je več kot 27 milijonov vseh prebivalcev.

Padec delnic na borzah
Negotovost glede izida ameriških volitev vpliva na razpoloženje vlagateljev. Ameriški delniški trgi od začetka septembra zaznavajo okoli 5-odstoten padec. Da se bitka bliža koncu in je zelo napeto, kaže devet zaporednih dni zniževanja ameriškega indeksa S&P 500. Podobno razpoloženje je med evropskimi in azijskimi vlagatelji. Vendar paničnih razprodaj ni, morda le zaskrbljenost, ki se je začela stopnjevati po tem, ko je Trump zmanjšal zaostanek za Clintonovo, je za Drugo jutranjo kroniko poročala Maja Derčar.