Clintonova je prva članica ameriške administracije, ki je namignila, da bi lahko projekt protiraketnega ščita ustavili. Foto: EPA
Clintonova je prva članica ameriške administracije, ki je namignila, da bi lahko projekt protiraketnega ščita ustavili. Foto: EPA
Protiraketni ščit
Na Češkem je bilo nasprotovanje gradnji ščita precej veliko. Foto: EPA

Vodja ameriške diplomacije se je v torek v Beli hiši sešla s češkim zunanjim ministrom Karlom Schwarzenbergom in namestitev ščita povezala z obnašanjem Irana. "Če bi se Iran odpovedal prizadevanjem za pridobitev jedrskega orožja, bi ZDA opustile prizadevanja za namestitev protiraketnega ščita v Evropi," je dejala Clintonova.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je že v torek, ob 30. obletnici islamske revolucije v Iranu, dejal, da je pripravljen na pogovore z ZDA na podlagi medsebojnega spoštovanja. Tudi Clintonova je povedala, da so ZDA pripravljene na dialog z Iranom, ter izrazila željo, da bi Iran "razprl pest" in se začel obnašati odgovorno ter se odpovedal jedrskemu orožju.

Po Bushu drugačna politika glede ščita?
Postavitev protiraketnega ščita v Evropi, radarja na Češkem in prestreznih raket na Poljskem, je bila prednostna naloga administracije nekdanjega predsednika Georgea Busha. To je močno razburilo Rusijo, saj je bila prepričana, da je protiraketni ščit usmerjen proti njej, ZDA pa so vztrajno trdile, da je protiraketni ščit namenjen obrambi pred malopridnimi državami, med katerimi so najraje izpostavile Iran.

Administracija Baracka Obame glede ščita ostaja redkobesedna, a je Obama pred kratkim dejal, da bi bilo treba načrte za protiraketni ščit dobro pregledati in o njih premisliti, enako je na varnostni konferenci v Münchnu ponovil tudi podpredsednik Joe Biden, ki je obljubil tudi nadaljnje posvetovanje z evropskimi partnerji in Rusijo. To je sprožilo val odobravanja v Rusiji, ki je takoj ustavila nameščanje svojega raketnega sistema v Kaliningradu.

ZDA in Češka zavezane sodelovanju
Clintonova se je Češki in Poljski zahvalila za sodelovanje pri protiraketnem ščitu in poudarila, da je Češka pomembna zaveznica ZDA, s katerimi si delijo zavezo glede obrambe, razvoja in človekovih pravic. Svojemu češkemu kolegu, s katerim sta govorila o vrsti svetovnih, evropskih in dvostranskih vprašanj, se je zahvalila predvsem za sodelovanje v Afganistanu.

Schwarzenberg se je sicer izognil vprašanju protiraketnega ščita, a je poudaril, da je Češka evropska država, kjer je Američanom daleč najbolj naklonjena. Izrazil je tudi svoje navdušenje nad novo administracijo, ki ni spremenila le Amerike, ampak ves svet, in dejal, da je končno nastopil čas za resnične spremembe.

B. T.