Biden je sicer v ponedeljek izdal ukaz, naj bo zaradi napetosti v Ukrajini 8500 ameriških vojakov v pripravljenosti za morebitno hitro napotitev, če bo potrebno.

Tedaj je pojasnil, da gre za previdnostni ukrep zaradi zaskrbljenosti vzhodnih članic Nata in da vojaki ne bodo napoteni v Ukrajino.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa je v petek novinarjem povedal, da ne verjame, da je ruski predsednik Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad na Ukrajino. "Čeprav ne verjamemo, da se je predsednik Putin dokončno odločil za uporabo sile proti Ukrajini, pa ima zdaj dovolj zmogljivosti za to," je dejal Austin.

Načelnik ameriške vojske poziva k diplomatski poti

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je povedal, da je Putin na mejo poslal več kot 100.000 vojakov, pri čemer ne gre le za pehoto ter mornariške in letalske sile, ampak ima tudi zmogljivosti za kibernetsko in elektronsko vojskovanje ter posebne enote.

"Če se Rusija odloči za invazijo, ta ne bo brez cene v smislu žrtev in drugih bistvenih posledic," je dejal Milley in Putina skupaj z Austinom pozval, naj se odloči za diplomatsko pot.

Austin je dejal, da ima Putin na voljo zmogljivosti za zasedbo ukrajinskih mest in tudi za provokativne politične in oborožene akcije. Med drugim lahko Rusija prizna samostojnost pokrajin na vzhodu Ukrajine.

"Nobenega razloga ni, da bi se moral položaj sprevrniti v konflikt. Predsednik Putin se lahko odloči za zmanjšanje napetosti, lahko ukaže umik enot in lahko izbere dialog in diplomacijo," je dejal minister.

Milley je ob tem opozoril na škodo, ki jo bodo trpeli civilisti. "Lahko si predstavljate, kakšen bi bil spopad v gosto naseljenih urbanih območjih, ob cestah in tako naprej. Bilo bi grozljivo, a to ni potrebno. Menimo, da je potrebna diplomatska pot."

Rusija dostavila vojaško opremo v Belorusijo

Rusija je v okviru priprav na skupne rusko-beloruske vojaške vaje, načrtovane sredi februarja, sklenila prvi sklop transferja vojaške opreme v sosednjo Belorusijo, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Vojaške vaje skrbijo Zahod z vidika ukrajinske krize, tudi zato, ker bo del vaj potekal nedaleč od meje med Belorusijo in Ukrajino.

V Belorusijo so prispeli protiletalski sistemi Pancir-S, potem ko so v državo že v preteklih dneh prepeljali lovska letala Suhoj Su-35. Sistem zračne obrambe S-400 pa je trenutno še na poti v Belorusijo, so sporočili z obrambnega ministrstva po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Moskva in Minsk bosta skupne vojaške vaje izvedla med 10. in 20. februarjem. Del vaj bo potekal tudi na jugu Belorusije, v bližini belorusko-ukrajinske meje.

Ameriško obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost, da bi lahko Moskva svoje sile v Belorusiji namestila pod pretvezo vojaških vaj, nato pa od tam napadla Ukrajino. Moskva to zanika.