Več ameriških mest je bilo popolnoma ohromljenih, nekatera podjetja pa so že vnaprej napovedala, da zaradi protestov ne bodo obratovala. Pohodov pod sloganom Dan brez priseljencev naj bi se udeležila večina od 12 milijonov nezakonitih priseljencev, kolikor jih živi v ZDA, podporo pa so jim prišli izraziti tudi številni drugi.

V New Yorku je tako za en dan zamrlo drugače zelo živahno dogajanje na stojnicah in tržnicah. Več sto protestnikov v predelu Queens je oblikovalo velike človeške verige, v katerih so sodelovali tudi učenci, ki so nosili napis: Mi smo Američani.

Pohoda po ulicah Chicaga se je udeležilo več kot 300.000 ljudi, v večini tamkajšnjih šol, kjer večina učencev prihaja iz latinoameriških družin, pa ni bilo pouka. Shode so napovedali še v 50 manjših mestih po ZDA, potekajo pa še v Houstonu, Denverju, New Orleansu in Los Angelesu..

Nekateri obrati zaprti
Uresničile so se napovedi organizatorjev demonstracij, ki so pričakovali, da več milijonov priseljencev ne bo prišlo na delo, v šole ter trgovine in se bo udeležilo shodov v podporo spremembi ameriškega zakona o priseljevanju. Zaradi shoda je več velikih ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s pakiranjem mesa, za ta dan zaprlo vrata, ameriški hoteli in kazinoji pa niso ugotovili večjih težav pri svojem delovanju. Sindikat, ki združuje hotelske delavce v ZDA, je svoje člane sicer pozval, naj se protesta udeležijo, ampak naj pri tem ne izostanejo neupravičeno iz službe. Tako so poročali, da je veliko delavcev vzelo dopust.

Priseljenci izenačeni s zločinci
Zagovorniki pravic priseljencev zahtevajo amnestijo in podelitev ameriškega državljanstva. Sporni zakon predvideva obravnavanje nezakonitih priseljencev kot zločincev, kaznovanje tistih, ki jim pomagajo, in gradnjo zaščitne ograje na meji z Mehiko. V ZDA nezakonito živi 12 milijonov ljudi.

Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi Američani podprli zakonodajo, ki bi priseljencem omogočila vključitev na delovni trg, kar bi posledično pomenilo, da lahko zaprosijo za ameriško državljanstvo.

Podpora tudi v Mehiki
Tudi v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico se je v znak solidarnosti priseljencem v ZDA zbralo na tisoče ljudi. Protestniki so pred ameriškim veleposlaništvem zahtevali več pravic za mehiške priseljence, ki v ZDA opravljajo vsa tista dela, ki jih Američani ne želijo.