Trump je nov predlog postavil v kontekst "nepoštenih povračilnih ukrepov Kitajske" zoper prejšnje carinske ukrepe ZDA. Te so namreč že napovedale za okoli 50 milijard dolarjev carin za kitajske izdelke kot odgovor na kitajsko politiko na področju intelektualne lastnine. Peking namreč ameriška podjetja sili v delitev tehnologije s kitajskimi podjetji, če želijo poslovati na Kitajskem. Ameriške carine naj bi se nanašale na okoli 1.300 kitajskih izdelkov, poroča BBC.

Kitajska je na ameriško napoved odgovorila z napovedjo lastnih dajatev v vrednosti 50 milijard dolarjev. Veljale bi za 106 ameriških izdelkov, vključno s sojo, letalskimi deli in pomarančnim sokom. Gre za izbrane proizvode s politično pomembnih sektorjev v ZDA, kot je recimo kmetijstvo. "Namesto da bi spremenila svoje vedenje, se je Kitajska odločila za škodovanje našim kmetom in proizvajalcem," je dejal Trump.

Peking ZDA sporoča, da se je Kitajska pripravljena proti ameriškemu protekcionizmu boriti "za vsako ceno". "Če ameriška stran ne bo upoštevala ugovorov Kitajske in mednarodne skupnosti ter bo vztrajala pri unilateralizmu in trgovinskem protekcionizmu, se bo kitajska stran proti temu borila do konca, za vsako ceno," je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. "Nočemo trgovinske vojne, se je pa ne bojimo," so dodali.

Ameriški kmetje in Kitajci na slabšem?
Kitajska namreč uvozi okoli 60 odstotkov vse soje, ki jo ZDA izvozijo. Sojo uporablja za krmo živali, tudi prašičev in piščancev ter rib, s čimer hrani svoje številno prebivalstvo. Kitajsko povpraševanje je dvigovalo cene ameriške soje. Zaradi kitajskih dajatev pa bo najverjetneje prodaja ameriške soje Kitajski upadla, kar bo prizadelo ameriške kmete.

Številni bodo zato prisiljeni v pridelovanje drugih pridelkov, ki pa večinoma niso tako dobičkonosni. Na območjih, na katerih pridelujejo sojo, so kmetje volili Trumpa, zdaj pa bodo mnogi manj zadovoljni s svojim predsednikom.

Kitajska bo sojo začela kupovati v drugih državah, pri čemer naj bi trgovinska vojna koristila Indiji kot eni največjih svetovnih pridelovalk soje. Veliki pridelovalki soje sta tudi Argentina in Brazilija. A Kitajska bo verjetno sojo kupovala dražje kot zdaj, kar bi lahko dvignilo cene hrane na Kitajskem, to pa skrbi oblasti v Pekingu.

Kitajska je vložila pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji zaradi ameriških dajatev, ta postopek pa bi se lahko zavlekel. Zaslišanje je predvideno za 15. maj.

Začelo se je z jeklom in aluminijem
Gre za stopnjevanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. ZDA so sprva napovedale 25-odstotno dajatev na uvoz jekla in 10-odstotno dajatev na uvoz aluminija, kar se nanaša tudi na Kitajsko. Ta je odgovorila z dajatvami v vrednosti treh milijard dolarjev na vrsto ameriških proizvodov, vključno s svinjino in vinom. Peking je ukrep predstavil kot zaščito svojih interesov in kot uravnoteženje izgub zaradi ameriških dajatev.