Peking je kot odgovor na ameriške carine uvedel do 25-odstotne dajatve za večje število ameriških proizvodov, tudi sveže sadje, oreščke, vino, svinjino in reciklirani aluminij. Z njimi naj bi Peking zavaroval svoje interese in uravnotežil izgube zaradi ameriških dajatev.

Kitajske carine bodo prizadele ameriški izvoz na Kitajsko v vrednosti treh milijard dolarjev na leto, toliko, kot bo prizadet tudi kitajski izvoz v ZDA. Gre torej za sorazmeren ukrep, vendar pa bo prizadel predvsem tista območja v ZDA, kjer je največ privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček.

Bela hiša: Problem je kitajsko subvencioniranje
Washington se je že odzval na kitajski odziv. Tiskovna predstavnica Lindsay Walters je dejala, da so "kitajsko subvencioniranje in presežne zmogljivosti glavni vzrok za krizo jekla". Iz Bele hiše še sporočajo, da mora Kitajska končati svoje "nepoštene trgovinske prakse, ki škodijo ameriški državni varnosti in izkrivljajo svetovne trge", poroča BBC.

Kitajska je bila lani tretji največji trg za ameriško svinjino. Uvozila je je za okoli 1,1 milijarde dolarjev. Iz Ameriškega sveta za proizvodnjo svinjine sporočajo: "Kakršne koli omejitve za izvozne trge niso dober razvoj dogodkov za ameriške proizvajalce svinjine." Ameriška podjetja pravijo, da sicer delijo del zaskrbljenosti s Trumpovo vlado, a menijo, da grožnje z dajatvami niso najboljši način za reševanje težav.

Tako se predsednik Ameriške trgovske zbornice na Kitajskem William Zarit strinja z izvajanjem pritiska, a pravi, da dajatve niso najboljša izbira.

Kot posledica uvedbe dajatev so na borzah v ZDA in Aziji zaznali nekajodstotne izgube, strah pred trgovinsko vojno pa se veča, poroča BBC. Ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko označil za "gospodarskega sovražnika".

Opozorilni strel
Kitajska je proti ZDA tako izstrelila prvi opozorilni strel. Sledili pa bodo še drugi, če bodo v Washingtonu objavili spisek 128 visokotehnoloških kitajskih proizvodov, ki naj bi jim v ZDA pribili dodatne 25-odstotne carine. Ameriške oblasti so namreč že napovedale nove obdavčitve kitajskega blaga v skupni vrednosti 60 milijard dolarjev. ZDA želijo s tem kaznovati Kitajsko za domnevno krajo intelektualne lastnine in protikonkurenčne prakse, ki po navedbah Washingtona škodijo ameriškim podjetjem.

Peking bi v primeru novih ameriških protekcionističnih ukrepov uvedel dodatne carine na uvoz ameriške soje, avtomobilov in Boeingovih potniških letal, kar bi ZDA zelo prizadelo.

Konec prevlade dolarja?
Po mnenju analitikov je Trumpov cilj prisiliti Kitajsko, da bi bolj odprla svoje tržišče, posebej na finančnem področju. Dejstvo, da so začeli pred tednom dni na borzi v Šanghaju sklepati posle z nafto v juanih, kar pomeni začetek konca popolne prevlade dolarja v svetovni trgovini, dokazuje, da gre za dolgoročen spopad med najmočnejšima svetovnima gospodarstvoma, kar bo imelo velike globalne posledice, je še poročal Uroš Lipušček.