Kot je povedala vodja kubanske delegacije Josefina Vidal, so v drugem krogu pogajanj o normalizaciji odnosov med državama, ki so potekali v Washingtonu in kjer so govorili predvsem o obnovi diplomatskih odnosov, dosegli napredek, čeprav razlike še obstajajo. Kuba namreč želi, da jo ZDA črtajo s seznama podpornic terorizma.

Vidalijeva je dejala, da Kuba sicer obnove diplomatskih odnosov ne pogojuje s tem, a da bi se to moralo zgoditi, preden bosta državi odprli veleposlaništvi. "Težko bi bilo razložiti, da sta državi vzpostavili normalne diplomatske odnose, če Kuba ostane na seznamu, kjer sploh ne bi smela biti," je povedala Vidalova in izrazila optimizem, da bodo uspeli preseči vse ovire.

ZDA: Gre za ločena procesa
Tudi vodja ameriške delegacije Roberta Jacobson je izrazila optimizem, da bosta državi kmalu vzpostavili diplomatske odnose, in povedala, da oblasti v Washingtonu pregledujejo status Kube, a da se morajo glede umika s seznama še odločiti. Povedala je tudi, da med državama obstaja še nekaj pomembnih razlik, ter ponovila ameriško stališče, da gre pri vzopostavitvi diplomatskih odnosov in umiku s seznama za ločena procesa, ki se ne bi smela povezovati.

ZDA so Kubo na seznam držav podpornic terorizma uvrstile leta 1982, češ da podpirajo baskovsko separatistično organizacijo Eta in kolumbijsko levičarsko uporniško gibanje Farc. V zadnjem poročilu, ki ga je izdal State Department, so sicer zapisali, da so te vezi vse ohlapnejše, a je Kuba ostala na omenjenem seznamu.

Vse upe polagajo v vrh Amerik v Panami
Kubanci kljub vsemu upajo, da jih bodo ZDA s seznama umaknile pred popolno normalizacijo diplomatskih odnosov, obe državi pa glede tega merita na vrh Amerik, ki bo 10. in 11. aprila v Panami. Kuba se bo vrha udeležila prvič, tam pa naj bi si predsednika Barack Obama in Raul Castro kot simbolni znak izboljšanja odnosov segla v roke.

ZDA si želijo, da bi svoje veleposlaništvo v Havani odprle do omenjenega vrha, zahtevajo pa tudi, da imajo njihovi diplomati povsem prosto gibanje po ozemlju obeh držav. Poleg tega si želijo, da bi Kuba sprejela pomembne korake za izboljšanje stanja človekovih pravic, dostopa do spleta, da bi se borila proti trgovini z ljudmi in izboljšala letalstvo. Za Kubo je umik s seznama terorističnih organizacij pomemben tudi iz praktičnega vidika, saj zdaj nimajo dostopa do mednarodnih finančnih ustanov.

O diplomatskih odnosih in odprtju veleposlaništev sta ameriška in kubanska delegacija govorili že januarja na Kubi, ko so govorili predvsem o priseljevanju.

ZDA odnose s Kubo prekinila, ko je na oblast prišel Fidel Castro
Washington in Havana sta diplomatske odnose prekinila po začetku kubanske revolucije, ko je oblast na otoku prevzel Fidel Castro. ZDA so takrat uvedle tudi gospodarsko blokado Kube, ki še ostaja, a so v luči otoplitve odnosov med državama le nekoliko omilile sankcije proti državi in dovolile uporabo ameriških kreditnih kartic na Kubi, omilile prepoved uvoza blaga s Kube in potovanj. Američani, ki bodo obiskali Kubo, bodo lahko po novem domov prinesli tudi cigare in rum v vrednosti do 100 dolarjev.