Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in obrambni sekretar Robert Gates sta se z ruskima kolegoma Sergejem Lavrovom in Anatolijem Serdjukovom pogovarjala o namestitvi ščita na Češkem in Poljskem, čemur Rusija vseskozi odločno nasprotuje. Lavrov je ZDA pozval, da zamrznejo načrte za ščit, a je Riceova to možnost zavrnila in dejala, da se bodo še naprej trudili doseči dogovor z Rusi. Če ZDA ne bodo upoštevale ruskih pomislekov, je Lavrov obljubil sprejetje vseh mogočih ukrepov, da bi "nevtralizirali grožnjo".

Ruski predsednik Vladimir Putin je še pred začetkom pogovorov dejal, da upa, da ZDA ne bodo hitele v sklenitev dogovora s Poljsko in dodal, da bo Rusija težko ostala zavezana sporazumu o raketah kratkega in srednjega dosega, če njegova določila ne bodo razširjena še na druge države. V mislih naj bi imel dogovor o ukinitvi raket kratkega in srednjega dosega, ki sta ga leta 1987 podpisala sovjetski voditelj Mihael Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan.

Riceova in Gates sta se z ruskima kolegoma Sergejem Lavrovom in Anatolijem Serdjukovom poleg žgočega vprašanja ščita razpravljala tudi o pogodbi o konvencionalnih silah v Evropi, ki jo je Kremelj začasno prekinil, in sporazumu o omejevanju strateškega orožja (Start 1), ki se mu veljavnost izteče leta 2009.

Ščit grožnja ruski varnosti?
ZDA nameravajo v okviru ščita do leta 2012 na Poljskem namestiti deset prestreznih raket, medtem ko bo Češka gostila radarsko postajo. Glavna naloga ščita naj bi bila varovanje Evrope pred raketnimi napadi malopridnih držav, kot sta Iran in Severna Koreja, a to največ dvomov vzbuja pri Rusiji, saj meni, da ščit predstavlja resno grožnjo ruski nacionalni varnosti. Temeljni elementi sistema so, kot že rečeno, prestrezne rakete in visokozmogljive radarske postaje, kjer naj bi radarji usmerjali prestrezne rakete k cilju in dosegli njihovo uničenje z neposrednim zadetkom.

Radar Kabala ni kos nalogi
Putin je poleti ameriškim oblastem predlagal skupno uporabo radarja Kabala v Azerbajdžanu, ki ga ima Rusija v najemu. S tem bi po njegovih besedah zaščitili ne samo del Evrope, ampak vso celino brez izjeme in tako ne bi bilo potrebno postavljati ameriškega radarja na Češkem ali drugje v vzhodni Evropi. Vendar Američani niso istega mnenja, saj so sporočili, da radar Kabala ne bi mogel izpolniti vseh nalog. Gates je namreč dejal, da radar ni sposoben termičnega spremljanja za prestrezanje izstrelkov.

Lavrov opozarja glede Irana
Mnenja Washingtona in Moskve deli tudi iranski jedrski program. Medtem ko so v Beli hiši prepričani, da Iranci izdelujejo jedrsko bombo, Kremelj meni, da ni znakov, ki bi to dokazovali. Američani pritiskajo na Ruse, naj podprejo ostrejše sankcije proti Teheranu, kar pa zaenkrat ni obrodilo želenih sadov. Lavrov je opozoril, da bi enostranska uvedba sankcij in grožnja z vojaškim napadom ogroža pogajanja z Iranom.

B.T./G.V.