Pisarno v Dohi bodo talibani odprli z namenom pogajanj z ZDA in tudi vlado afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, ki so ga do zdaj uporniki označevali za ameriško lutko in odločno zavračali kakršna koli pogajanja.

Talibani so ob najavi odprtja svoje pisarne v Dohi sporočili, da si želijo dobrih odnosov s sosednjimi državami in podpirajo politično rešitev za Afganistan za končanje 12 let trajajoče vojne. Izrazili so željo po pravični vladi in koncu tuje okupacije.

Talibanski predstavnik Mohamed Naim je dejal, da je neodvisnost od okupatorjev narodna in verska obveza.

ZDA so pozdravile potezo talibanov, ki jo vidijo kot prvi korak k spravi, vendar bodo vztrajale pri tem, da talibani in druge uporniške skupine prekinejo stike s teroristično mrežo Al Kaida, spoštujejo afganistansko ustavo, vključno s priznanjem pravic žensk in pripadnikov manjšin.

Na dnevnem redu pogajanj s talibani bo tudi izpustitev ameriškega vojaka Bowa Bergdahla, ki so ga talibani zajeli pred štirimi leti.

Pisarna v Dohi bo namenjena iskanju "mirne in politične rešitve, ki bi končala invazijo na Afganistan, okrepila neodvisen in islamski sistem ter prinesla pravo varnost, ki bo upanje za celotno državo", je v izjavi za javnost zapisal tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid.

O odprtju predstavništva talibanskih upornikov nekje v arabskem svetu se je sicer govorilo in pogajalo že dalj časa, novico pa so talibani objavili na isti dan, ko je afganistanska vlada objavila, da so njihove sile prevzele varnostni nadzor v celotni državi.

Napad na zgodovinski dan
Na dan, ko so afganistanske sile od Nata prevzemajo odgovornost za varnost v državi, se je v Kabulu razstrelil samomorilski napadalec in ubil najmanj tri civiliste.

Afganistanski predsednik je na slovesnosti v Kabulu povedal, da je zveza Nato afganistanskim silam predala nadzor še nad zadnjimi 95 okrožji. "To je zgodovinski trenutek za Afganistan. Zdaj bodo glavne naše varnostne in obrambne sile," je povedal Karzaj pred številnimi političnimi voditelji in tujimi diplomati. "Od tukaj naprej bodo vse varnostne naloge prevzele naše pogumne sile," je še dodal.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je pohvalil pogumne in predane afganistanske vojake, ki so si za svoj cilj vzeli "braniti svojo državo in ljudi". "Borili so se, da bi zagotovili, da mednarodni terorizem ne bo več dobil zavetja v Afganistanu," je še dodal in povedal, da je zdaj končan proces, ki se je začel poleti leta 2011 v Bamiyanu.

V Afganistanu je trenutno 95.000 tujih vojakov, pripadnikov misije Isaf, ki po poročanju BBC-jevega dopisnika iz Kabula opravljajo le še nadzorne in podporne naloge, pospravljajo oporišča in opremo, le redko se odpravijo na patrulje. Dokončno naj bi se tuji vojaki iz Afganistana umaknili do konca leta 2014, takrat pa naj bi tam ostala le še manjša enota za urjenje.

"Afganistanske sile so pripravljene"
Afganistanske varnostne sile, ki so na začetku štele 40.000 mož, se lahko zdaj pohvalijo s 350.000 pripadniki. Ko so prevzemali vedno več odgovornosti, so imeli tudi več žrtev, saj so samomorilski napadi v državi v zadnjih letih postali nekaj povsem običajnega. Poveljnik Isafovih sil, general Joseph Dunford, je povedal, da so afganistanske varnostne sile dovolj dobro pripravljene, da bodo opravile svojo novo nalogo.

Na prenos odgovornosti se je že odzval nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je dejal, da je prenos pomemben korak na poti k popolni suverenosti Afganistana. "Kljub vsemu nazadovanju in problemom tudi pri varnostnih razmerah so Afganistanci vedno bolj odgovorni za lastno varnost. Naš angažma v državi pa bo vedno bolj civilne narave," je povedal nemški zunanji minister.

Napadalec skušal ubiti poslanca
Samomorilski napadalec je v Kabulu skušal napasti avtomobilski konvoj poslanca afganistanskega parlamenta Mohameda Mohakika. Sam poslanec v napadu na urad afganistanske komisije za človekove pravice ni bil huje ranjen, je pa bilo ranjenih več ljudi, ki so bili v bližini, in več poslančevih telesnih stražarjev. Mohakik je ustanovitelj in predsednik afganistanske Ljudske islamske stranke enotnosti.