S tem naj bi po besedah Gatesa v prihodnje zmanjšali nevarnost neeksplodiranih sredstev, saj se pogosto zgodi, da manjše bombe, ki so spravljene v kasetnih bombah, ne eksplodirajo in kot take predstavljajo nevarnost tudi po končanih spopadih.

Ukrep je posledica sporazuma, ki ga je podpisalo 111 držav in prepoveduje uporabo vseh vrst obstoječih kasetnih bomb in predvideva njihovo uničenje v prihodnjih letih. Pri sporazumu sicer ZDA, tako kot Rusija, Kitajska, Izrael, Indija in Pakistan, niso sodelovale, so pa ga podpisale številne članice Nata. ZDA so proti takemu sporazumu, ker bi lahko ogrozil življenja njihovih vojakov.

To je uradna politika administracije ameriškega predsednika Georgea Busha, v kongresu pa ji nasprotuje predsednik senatnega odbora za pravosodje - demokrat Patrick Leahy, ki želi, da bi ZDA kasetne bombe umaknile iz svojih zalog.

Bodo neustrezne bombe prodali?
Z Belo hišo se glede uničenja bomb strinja tudi Pentagon, ki meni, da bi morali tiste bombe, ki ne bodo ustrezale novim standardom, prodati v tujino. Pentagon je tudi prepričan, da kasetne bombe povzročajo manj posredne škode kot nekatere nevarne bombe. Trenutno sicer velja moratorij na prodajo kasetnih bomb, ki ga želijo demokrati v kongresu podaljšati.

Kasetne bombe uporabljene v Afganistanu in Iraku
Kongres je glede kasetnih bomb ugotovil, da je ameriška vojska v Afganistanu med letoma 2001 in 2005 odvrgla 1.200 takih bomb, samo v prvih tednih vojne v Iraku pa sta ameriška in britanska vojska odvrgli več kot 13.000 kasetnih bomb.