Končni rezultat glasovanja v senatu, ki je glasoval prvi, je bil 97 : 1 proti vetu, s tem pa so senatorji zadali precejšen udarec Savdski Arabiji, tesni ameriški partnerici na Bližnjem vzhodu, na račun katere pa je ameriški kongres v zadnjem času izrekel kar nekaj ostrih kritik.

Edini senator, ki je potegnil z Obamo, je bil vodja demokratske manjšine v senatu Harry Reid. Demokratski senator Tim Kaine, podpredsedniški kandidat Hillary Clinton, in Bernie Sanders, zdaj že nekdanji pretendent za predsednika ZDA, nista glasovala.

Po glasovanju v senatu je sledilo še glasovanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so kongresniki prav tako podprli sporni zakon, znan kot Jasta (pravica proti pokroviteljem terorističnih dejanj).

To je prvo preglasovanje Obamovega veta v njegovem osemletnem mandatu. Vseh 11 dozdajšnjih Obamovih vetov je kongres namreč potrdil. A tokrat so mu nasprotovali praktično vsi njegovi najzvestejši podporniki v kongresu. "Preglasovanje predsedniškega veta je nekaj, česar ne jemljemo zlahka, a je bilo v tem primeru pomembno, da družinam žrtev 11. septembra omogočimo iskanje pravice, pa čeprav bi lahko to povzročilo nekaj diplomatskega nelagodja," meni senator Charles Schumer, tretji najmočnejši demokrat v senatu.

Proti zakonu tudi EU in korporacije
Schumer zastopa New York, kjer je bilo žrtev napadov 11. septembra 2001 v dvojčkih WTC-ja skoraj 3.000. Schumer je bil skupaj z republikanskim senatorjem Johnom Cornynom na čelu boja za sprejem zakona, ki ga je Obama zavrnil z argumentom, da bi zakon lahko privedel do podobnih tožb proti ameriškim predstavnikom zaradi omogočanja ameriške pomoči v obliki denarja, orožja ali urjenja tujim skupinam.

Obama je ob vlogi veta poklical Reida in mu nato v pismu razložil, da srčno verjame, da bi uzakonitev Jaste škodila ameriškim interesom. Savdska vlada je vložila precej sredstev za lobiranje proti zakonodaji, ki so ji nasprotovali tudi EU in druge ameriške zaveznice, pa tudi velike ameriške korporacije, vključno z General Electricom in Dow Chemicalom.

Ameriški obrambni minister Ash Carter je člane obeh domov kongresa pozval, naj veto potrdijo, direktor Cie John Brennan pa je opozoril, da bi sprejetje zakona lahko imelo "resne posledice" za nacionalno varnost.

Savdske Arabije ni na seznamu podpornic terorizma
Po zdaj veljavni zakonodaji ZDA se lahko tožbe žrtev terorističnih napadov vlagajo le proti državam, ki jih ima State Department na svojem seznamu podpornic terorizma, kjer pa Savdske Arabije ni.

Nesojeni 20. napadalec 11. septembra Zacarias Moussaoui, ki so ga obsodili na dosmrtni zapor, je preiskovalcem med drugim tudi dejal, da je Al Kaida od kraljeve družine Savdske Arabije v 90. letih prejšnjega stoletja dobila več milijonov dolarjev. Savdska Arabija je zanikala vsakršno vlogo v napadu in vanj tudi nikoli ni bila formalno vpletena, pa čeprav je 15 od 19 napadalcev, ki so sodelovali v ugrabitvi letal, prihajalo iz Savdske Arabije.

Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je že opozoril ameriške oblasti, da bo Savdska Arabija, če bo zakon odobren, prodala za 750 milijard dolarjev premoženja v ZDA, med njimi zakladne menice.