Ameriške sile so po ukazu predsednika ZDA Joeja Bidna Jemen napadle z letali in raketami. V napadih so sodelovale tudi britanske sile. Zadele so več kot 60 tarč na 16 lokacijah, so sporočile ameriške zračne sile. Napadli naj bi poveljniške centre, skladišča streliva, sisteme za izstreljevanje raket, proizvodna poslopja in radarje.

O napadih poročajo iz glavnega mesta Sana, pristaniškega mesta Hodajda, Damarja in Sade na severozahodu države.

"Vojaške sile ZDA so danes po mojem navodilu skupaj z Združenim kraljestvom in ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade in Nizozemske uspešno izvedle napade na številne cilje v Jemnu, ki jih uporabljajo hutijevski uporniki za ogrožanje svobodne plovbe na eni od najpomembnejših vodnih poti na svetu," je v četrtek zvečer sporočil Biden.

Biden je navedel, da so napadi hutijevcev v Rdečem morju ogrozili Američane in druge, predvsem pa svobodno trgovino. "V 27 napadih na mednarodni komercialni ladijski promet je bilo prizadetih več kot 50 držav. Posadke iz več kot 20 držav so bile v piratskih napadih ogrožene ali zajete kot talci. Več kot 2000 ladij je bilo prisiljenih preusmeriti plovbo. Hutijevci so 9. januarja izvedli največji napad doslej – neposredno na ameriške ladje," je dejal Biden.

"Ti ciljno usmerjeni napadi so jasno sporočilo, da ZDA in naši partnerji ne bomo dopuščali napadov na svoje osebje in da sovražnim akterjem ne bodo dovolili ogrožati svobode plovbe na eni od najpomembnejših trgovskih poti na svetu. Brez oklevanja bom po potrebi sprejel nadaljnje ukrepe za zaščito naših ljudi in prostega pretoka mednarodne trgovine," je med drugim sporočil Biden.

Britanski premier Rishi Sunak je dodal, da so bili napadi "potrebni in sorazmerni". Podporo napadom so ponudili še Nizozemska, Avstralija, Kanada in Bahrajn.

ZDA so hutijevce že dlje časa svarile, da bodo posledice, če se bodo njihovi napadi na ladje nadaljevali. Hutijevci pa pojasnjujejo, da ladijski promet ovirajo v znak solidarnosti s Palestinci z Gazi, ki so tarče silovitih napadov Izraela.

Vodja hutijevcev Abdel Malek Al Huti je po poročanju CNN-a zagrozil, da napadi ZDA ne bodo ostali brez odgovora, in ta bo menda veliko več kot le napadi na ladje v Rdečem morju.

ZDA si ne želijo konflikta z Iranom

Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je zatrdil, da ZDA ne zanima vojna z Jemnom, ampak želijo le preprečiti stopnjevanje napetosti, za kar je okrivil hutijevce. Čeprav ni želel govoriti o prihodnjih ameriških akcijah v regiji, pa je dejal, da "ne bodo oklevali z nadaljnjimi ukrepi, če bo to potrebno".

Kot je povedal, ZDA še vedno ugotavljajo, v kolikšni meri so bile v napadih uničene zmogljivosti hutijevcev, je pa zatrdil, da so bile tarče napadov "legitimni vojaški cilji".

ZDA po besedah Kirbyja tudi ne iščejo konflikta z Iranom, ki podpira hutijevske upornike.

"Ne iščemo konflikta z Iranom. Ne želimo dodatnega stopnjevanja razmer in ne vidimo razloga, da bi se zaostrile bolj kot v zadnjih dneh," je dejal Kirby.

"Sicer pa se dobro zavedamo, da Iran podpira hutijevce. Vemo, da jim dobavlja rakete in brezpilotne letalnike, ki jih uporabljajo za napade na mednarodni ladijski promet. Jasno smo povedali, da bi moral Iran to podporo ustaviti," je še dodal.

Ubitih pet ljudi

V napadih je bilo ubitih pet borcev gibanja, še šest pa je bilo ranjenih, so sporočili hutijevci.

"V napadih je umrlo pet ljudi, še šest drugih pripadnikov naših oboroženih sil pa je bilo ranjenih," je na omrežju X zapisal njihov tiskovni predstavnik. Poudaril je, da so za agresijo odgovorni ZDA in Združeno kraljestvo, ter ponovil besede Maleka Al Hutija, da napadi ne bodo ostali brez odgovora.

Pojasnil je, da so bili napadi usmerjeni na več krajev pod nadzorom hutijevcev, med drugim tudi na glavno jemensko mesto Sana. "Jemenske oborožene sile ne bodo oklevale z odzivi na grožnje ter sovražne cilje na kopnem in v morju," je dodal.

"Za agresijo na Jemen ni opravičila"

"Za to agresijo na Jemen ni opravičila, saj v Rdečem morju ni bilo nevarnosti za mednarodni ladijski promet (...), tarča pa so bile in bodo ostale izraelske ladje ali tiste, ki plujejo v pristanišča v okupirani Palestini," je na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik hutijevcev Mohamed Abdel Salam.

Namestnik zunanjega ministra hutijevcev Husein Al Ezi pa je predtem za jemensko televizijo Al Masira dejal, da bodo ZDA in Združeno kraljestvo plačali visoko ceno za to očitno agresijo.

Hutijevci: Ali podpiraš žrtve genocida ali storilce

Višji predstavnik hutijevcev Mohamed Al Bukajti je v odzivu na ameriško-britanske napade dejal, da bodo ZDA in Združeno kraljestvo "kmalu ugotovili", da so napadi na Jemen "največja neumnost v njihovi zgodovini".

Kot je dodal, se državi nista nič naučili iz prejšnjih izkušenj. "Vsak posameznik na tem svetu ima na voljo dve izbiri," je dodal. "Bodisi podpiraš žrtve genocida bodisi njegove storilce," je dejal, pri čemer je mislil na Palestince v Gazi in Izrael, ki jih napada že več kot tri mesece.

Hutijevsko gibanje, ki po skoraj desetletju vojne proti koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije, ki je uživala močno podporo Zahoda, nadzira velik del Jemna, je močan podpornik Palestincev, tarče izraelskih napadov.

Napadali so komercialne ladje, za katere so dejali, da so povezane z Izraelom ali na poti v izraelska pristanišča. Z balističnimi raketami in brezpilotnimi letali so napadali tudi ameriške in britanske vojaške ladje v Rdečem morju.

Varnostni svet ZN-a je v sredo sprejel resolucijo, ki od hutijevcev zahteva konec napadov na ladje v Rdečem morju.

Na tisoče Jemencev se je v znak protesta proti ameriškim in britanskim nočnim napadom na hutijevske cilje podalo na ulice prestolnice Sana, kjer so med drugim vzklikali, da jim napadi ne bodo odvzeli poguma.

Jemenska televizija Al Masirah, povezana s hutijevci, je prikazala posnetke na tisoče ljudi, ki so se zbrali na ulicah Sane. Vzklikali so, da jim napadi niso in ne bodo odvzeli poguma, tudi če bo to pomenilo svetovno vojno.

Poleg Sane, ki jo nadzorujejo hutijevci, naj bi demonstracije potekale tudi v kraju Sada na severu države, ki velja za trdnjavo jemenskih upornikov.

Iran in Hezbolah obsojata

Napade je že obsodilo tudi iransko zunanje ministrstvo in jih označilo za "jasno kršitev jemenske suverenosti in ozemeljske celovitosti" ter kršitev mednarodnega prava.
Napadi bodo le "spodbudili ogrožanje varnosti in nestabilnost v regiji," je sporočilo iransko ministrstvo.

Obsodbam se je pridružilo tudi libanonsko gibanje Hezbolah, ki tako kot hutijevci uživa podporo Irana. "Ameriška agresija še enkrat potrjuje, da so ZDA partner v tragedijah in pokolih, ki jih sionistični sovražnik izvaja v Gazi in na območju," so sporočili, pri čemer so mislili na Izrael.

Medtem je Rusija že pozvala k zasedanju Varnostni svet ZN-a, ki naj bi potekalo danes dopoldne po krajevnem času v New Yorku, poroča portal ruske tiskovne agencije Tass.

Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva v Moskvi Maria Zaharova je v odzivu napade označila kot še en dokaz, kako ZDA in Združeno kraljestvo izkrivljajo resolucije Varnostnega sveta in zaničujejo mednarodno pravo z namenom zaostritve razmer v regiji.

Po napadih sta se oglasili še dve preostali stalni članici Varnostnega sveta, Francija in Kitajska. Medtem ko je Kitajska izrazila zaskrbljenost nad razmerami in vse vpletene pozvala k zadržanosti, pa je francosko zunanje ministrstvo krivdo za stopnjevanje spopadov naprtilo hutijevcem.

Madrid ne bo sodeloval v operaciji EU-ja

Španija ne bo sodelovala v morebitni pomorski operaciji Evropske unije za zaščito ladij pred napadi uporniških hutijevcev v Rdečem morju, je sporočila španska obrambna ministrica Margarita Robles. Članice EU-ja naj bi sicer že v torek razpravljale o načrtu za vzpostavitev operacije.

"Ne vemo še, ali bo Evropska unija izvedlo to misijo, če pa jo bo, Španija v njej ne bo sodelovala, saj že sodeluje v 17 misijah," je povedala ministrica Robles.

Članice EU-ja bodo predvidoma v torek razpravljale o načrtu za vzpostavitev pomorske operacije za zaščito ladij v Rdečem morju pred napadi hutijevcev. Predlog, o katerem se v Bruslju razpravlja že več tednov, je bil oblikovan pred četrtkovimi napadi ameriških in britanskih sil na Jemen.

Bruselj bi operacijo lahko vzpostavil po vzoru ZDA in zaveznic, ki so decembra za zaščito ladij v Rdeče morje že poslale bojne ladje. EU je sprva preučeval možnost napotitve bojnih ladij v Rdeče morje v okviru svoje protipiratske misije Atalanta, ki deluje v Indijskem oceanu, vendar je Španija tej zamisli nasprotovala.

Italijanski vladni viri so medtem sporočili, da ZDA Italije ni zaprosila za sodelovanje pri napadih na oporišča hutijevcev v Jemnu. Je pa Italijo zaprosila za podpis skupne izjave z zavezniškimi državami, s katero se podpisnice zavezujejo k nadaljnji zaščiti pomorskih poti, ki pa je vlada v Rimu ni podpisala.

Guterres proti zaostritvi razmer v Rdečem morju

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je vse strani pozval, naj ne stopnjujejo že tako nestabilnih razmer na območju Rdečega morja.

"Generalni sekretar nadalje poziva vse vpletene strani, naj v interesu miru in stabilnosti v Rdečem morju in širši regiji ne zaostrujejo dodatno razmer," je dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Ob tem je prvi mož ZN-a hutijevce pozval k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN-a, ki zahteva takojšen konec napadov na tovorne ladje v Rdečem morju, države članice ZN-a pa k spoštovanju mednarodnega prava pri obrambi teh ladij.