Vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je danes sporočil, da so njegove enote zavzele mesto Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer spopadi trajajo od lanskega poletja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"20. maja 2023, danes opoldne, smo Bahmut v celoti zavzeli," je sporočil Prigožin. "Operacija za zavzetje Bahmuta je trajala 224 dni. Tu je bil samo Wagner," je dodal ustanovitelj najemniške vojske.
Ukrajina zanika navedbe
Ukrajinska vojska je navedbe Prigožina zanikala. "To ne drži. Naše enote se borijo v Bahmutu," je za Reuters dejal tiskovni predstavnik Sergij Čerevatji.
Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je medtem sporočila, da je situacija v Bahmutu kritična. "Naši branitelji nadzorujejo nekatere industrijske, infrastrukturne in zasebne objekte na območju," je sporočila.
Prigožin znova kritiziral Moskvo
Wagner vodi večmesečni ruski napad na Bahmut, v tej najdaljši in najbolj krvavi bitki v okviru ruske agresije na Ukrajino pa je prišlo do izraza rivalstvo med najemniško skupino in rusko redno vojsko.
"V Bahmutu se nismo borili samo z ukrajinsko vojsko, ampak tudi z rusko birokracijo, ki nam je na pot postavljala palice," je dejal Prigožin.
Bahmut postal središče spopadov
Ukrajinsko mesto, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva.
Maljar je predtem na Facebooku zapisala, da je ruska vojska na območje prerazporedila več tisoč vojakov. Ob tem je poudarila, da ruske sile niso zmožne zmagati s kakovostjo, zato poskušajo zmagati s količino. Tudi britansko obrambno ministrstvo je ocenilo, da je Rusija na območju okrepila svoje enote.
ZDA podprle dobavo bojnih letal Ukrajini
Svetovalec predsednika ZDA za nacionalno varnost Jake Sullivan je predtem sporočil, da je ameriški predsednik Joe Biden s svojo odločitvijo za odobritev dobave bojnih letal F-16 Ukrajini seznanil kolege, zbrane na srečanju G7 na Japonskem.
Ukrajinska stran je dolgo pozivala zahodne države, naj ji dobavijo napredna bojna letala, ameriška privolitev pa za Kijev pomeni veliko okrepitev.
V skladu s pravili morajo ZDA pravno dovoliti ponoven izvoz svoje vojaške opreme, ki so jo kupile njihove zaveznice. Ameriška odločitev je prvi pogoj, da lahko torej tudi druge države v Ukrajino pošljejo svoja letala F-16, poroča BBC.
"V zadnjih nekaj mesecih smo se mi in naše zaveznice resnično osredinili na zagotovitev orožja in usposabljanje v Ukrajini, kar potrebuje za izvedbo ofenzivnih operacij spomladi in poleti," je Sullivan dejal v Hirošimi. "Naredili smo, kar smo obljubili."
Dodal je še, da je zdaj njihov cilj razprava o izboljšanju ukrajinskih zračnih sil, kar je ena od ameriških dolgoročnih zavez. "Ko se bo v prihodnjih mesecih izvajalo usposabljanje, se bomo z zavezniki odločili, kdaj bodo dostavljena letala, kdo jih bo dostavil in koliko."
Odločitev naj bi Washington še danes potrdil tudi uradno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki sodeluje na vrhu G7 na Japonskem, je v preteklih mesecih aktivno lobiral za bojna letala. Kot je dejal v odzivu na ameriško odločitev, bodo bojna letala močno okrepila ukrajinske zračne sile.
Doslej je bila ameriška stran skeptična do dobave sodobnih bojnih letal Kijevu in se je osredinjala predvsem na zagotovitev opreme kopenskim silam.
Rusija svari pred "kolosalnim tveganjem" za Zahod
Ruska tiskovna agencija Tass navaja namestnika zunanjega ministra Rusije Aleksandra Gruška, ki je zahodne države posvaril "pred kolosalnim tveganjem", če bodo Ukrajini dobavile letala F-16. "Vidimo, da se zahodne države še naprej držijo scenarija eskalacije, ki vključuje kolosalno tveganje zanje,"je dejal Gruško. Dodal je, da ima Rusija kljub temu "vsa potrebna sredstva za dosego zastavljenih ciljev".
Katere države bodo poslala letala Kijevu?
Naslednje ključno vprašanje, ki se zastavlja, je, katere države bodo privolile v dobavo letal Kijevu. Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija in Danska so že z odobravanjem pospremile ameriško potezo. "Združeno kraljestvo bo sodelovalo z ZDA, Nizozemsko, Belgijo in Dansko, da zagotovi Ukrajini bojne zračne sile, ki jih potrebuje," je prek Twitterja sporočil britanski premier Rishi Sunak. Ob tem je napovedal, da bo London vzpostavil šolo za usposabljanje ukrajinskih pilotov.
Danska je potrdila, da bo podprla usposabljanje ukrajinskih pilotov, ni pa še potrdila, ali bo Ukrajini poslala letala. Ta teden je nizozemski premier Mark Rutte sicer napovedal oblikovanje mednarodne koalicije za zagotovitev bojnih letal Kijev.
ZDA menijo, da je vojna prešla v novo fazo
Kot je še pojasnil Sullivan, je bila odločitev, da ZDA dovolijo dobavo bojnih letal, posledica presoje, da je vojna prešla v novo fazo. "Zdaj smo uresničili vse, kar smo obljubili, da bomo, in tako zdaj postavljamo Ukrajince v položaj, da lahko s protiofenzivo naredijo napredek v bojih. Dosegli smo trenutek, ko je čas, da pogledamo stanje in presodimo, kaj bo Ukrajina v prihodnje potrebovala, da se bo ubranila pred rusko agresijo."
Usposabljanje pilotov za bojna letala bo trajalo nekaj časa. Ukrajina ima, kot navaja BBC, sicer trenutno več usposobljenih pilotov, kot ima letal, a tudi izkušeni piloti bodo potrebovali do štiri mesece za usvojitev upravljanja novih letal.
Nekatere države članice Nata so izrazile zaskrbljenost, da bi dobava bojnih letal Ukrajini pomenila stopnjevanje vojne, saj bi se povečalo tveganje za neposredni spopad z Rusijo, še poroča BBC.
Pred začetkom vojne je bila ocena, da ima Ukrajina približno 120 letal, večino so sestavljala letala sovjetske izdelave, šlo je za letala MiG-29 in SU-27. Ukrajinski uradniki so poudarili, da potrebujejo do 200 letal, da bi se lahko izenačili z ruskimi zračnimi silami, ki so sicer po predvidevanjih od pet- do šestkrat večje. Zelenski si je vseskozi prizadeval za dobavo letal F-16. Čeprav zdaj prihajajo v ospredje modernejša letala F-35, F-16 ostajajo v široki uporabi.
Ukrajinska zračna obramba sestrelila več letalnikov
Ukrajinska zračna obramba je nad Kijevom ponoči sestrelila več brezpilotnih bojnih letalnikov, so sporočile ukrajinske oblasti in opozorile, da gre za že enajsti ruski zračni napad na glavno mesto Ukrajine od začetka maja. Padajoči ostanki so poškodovali dve stanovanjski hiši, avtomobile in ceste, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ukrajinske letalske sile so sporočile, da je bilo na območju Kijeva sestreljenih skupno 18 brezpilotnih letalnikov kamikaz iranske izdelave.
"To noč je agresor izvedel še en obsežen napad z brezpilotnimi letali," je dejal vodja vojaške uprave v Kijevu Sergej Popko. Po njegovih besedah so padajoči ostanki sestreljenih letalnikov povzročili nekaj škode v treh okrožjih. V eni od hiš je zaradi padlih ruševin izbruhnil požar, ki so ga nato pogasili. O morebitnih žrtvah za zdaj ni nobenih informacij, je dodal.
Rusija je v zadnjem mesecu izvedla več obsežnih zračnih napadov na cilje v Ukrajini in njeno glavno mesto, kar je po mnenju Kijeva posledica zaskrbljenosti Moskve pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje