Brez dogovora bi ZDA padle v t. i. davčni prepad z višjimi davki za vse Američane in krčenjem proračunskih izdatkov.

Opolnoči po vzhodnoameriškem oziroma ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času so v torek namreč potekle davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, začeli pa so veljati proračunski varčevalni ukrepi, vredni 110 milijard dolarjev na leto.

Senat je zakonodajo potrdil dve uri po izteku roka za dogovor, a kljub temu negativnih posledic ne bo, saj je v prvi dan v novem letu praznik. Glasovanju v senatu naj bi še danes sledila potrditev v predstavniškem domu ameriškega kongresa.

Skladno z dogovorom se bodo podaljšale davčne olajšave za Američane, ki zaslužijo manj kot 400.000 dolarjev, s čimer so demokrati popustili republikancem, saj so pred tem zahtevali, da je ta meja nad 250.000 dolarji.

Padec v prepad bi pomenil recesijo
Poznavalci so opozarjali, da bi brez dogovora ZDA padle v davčni prepad, ki bi imel za posledico znižanje potrošnje, to pa bi lahko vodilo do nove recesije, kar bi občutil ves svet.

Ameriški predsednik Barack Obama je po potrditvi v senatu pozval tudi predstavniški dom, naj potrdi dogovor.

"Čeprav niti demokrati niti republikanci niso dosegli vsega, kar so želeli, je ta dogovor prava stvar za našo državo in predstavniški dom bi ga moral potrditi brez odlašanja," je dejal in opozoril, da jih sicer čaka še veliko dela, da bi zmanjšali primanjkljaj.

Proračunski primanjkljaj naj bi v prihodnje oklestili z mešanico krčenja proračunskih izdatkov in prilivov od obdavčenja najbogatejših Američanov.

Pri proračunskih varčevalnih ukrepih bosta imela Bela hiša in kongres še dva meseca časa, da prek pogajanj dosežeta dogovor.