Višji davki in nižja proračunska poraba v skupni dolgoročni vrednosti 7.000 milijard dolarjev sta namreč idealen recept za zaviranje gospodarske rasti, ki je po zadnji recesiji še vedno šibka.

Ameriški predsednik Barack Obama vztraja, da se morajo davki za bogate povišati, kar je za republikance nesprejemljivo. Na drugi strani pa je za demokrate nesprejemljiva raven znižanja porabe za socialne programe, kot jo zahtevajo republikanci, ki se glede tega bojujejo le za proračun Pentagona. Republikanci prav tako nočejo nobenih novih davkov, čeprav se na primer proti davkom na plače ne borijo tako zelo kot proti davkom za bogatejše Američane.

Višja obdavčitev milijonarjev
V tesni koži se je v četrtek znašel predsednik predstavniškega doma John Boehner, ki mu med republikanskimi kolegi ni uspelo dobiti soglasja, da bi vendarle popustili in sprejeli njegov načrt B, ki predvideva višje davke za tiste, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev.

Obama za višje davke, Boehner za varčevanje pri socialnih programih
Ameriški predsednik je nazadnje predlagal, da se zviša davčna stopnja za letni dohodek nad 400.000 dolarjev, kar pomeni 1.200 milijard dolarjev priliva v desetih letih. Predlagal je tudi 800 milijard dolarjev proračunskih prihrankov in počasnejšo rast pokojnin glede na inflacijo. Demokrate je celo pošteno razjezil, ker ne vztraja več pri podaljšanju začasnih davčnih olajšav na plače, kar bo prizadelo večino davkoplačevalcev.

Glede na Boehnerjev načrt B bi bila skupaj z višjo davčno stopnjo za dohodke od investicij in dividend državna blagajna v desetih letih težja za 940 milijonov dolarjev. Boehner pa bi v zameno za 1.200 milijard dolarjev uvedel manj porabe, večinoma za socialne programe, kot sta pokojnina in zdravstvo.
Časa za dogovor je vedno manj
Obama je zaradi tega povsem po nepotrebnem grozil z vetom, saj se je izkazalo, da Boehner med svojimi republikanci nima dovolj podpore niti za načrt B. Do prvega januarja prihodnje leto, ko nehajo veljati davčne olajšave, sprejete še v času Busheve administracije, in bodo samodejno začeli veljati proračunski varčevalni ukrepi, pa bo dogovor nujen.

Obama lahko zdaj počaka do januarja, ko se bodo davki samodejno povišali za vse Američane, nato pa z demokrati predlaga znižanje davkov za, kot pravi, 98 odstotkov Američanov. Predsednik je najprej zahteval povišanje davkov za letni dohodek nad 250.000 dolarji za gospodinjstvo. S tem bi v desetih letih zagotovili 1.600 milijard dolarjev novih davčnih prilivov, ki jih potrebujejo za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.

Novo zasedanje po božiču
Predstavniški dom bo po trenutnih načrtih zasedal znova šele po božiču, prav tako tudi senat. Boehner je po hladnem tušu od svoje poslanske skupine napovedal, da je žoga zdaj na strani Obame in senata, potihoma pa naj bi obljubil, da se bo vrnil v Belo hišo in skušal z Obamo doseči nov dogovor. Ameriški politični analitiki sicer vse bolj ugotavljajo, da je le malo možnosti, da bo dogovor sprejet do konca leta.

Povišanje davkov se je pokazalo kot pretrd politični oreh za predsednika predstavniškega doma, ki si želi ohraniti svoj položaj. Zato bo tudi za Boehnerja na koncu najbolje, če dogovor ne bo dosežen, saj bo tako lahko trdil, da je bil glede davkov načelen in ni popustil. Davki se bodo potem januarja povišali in obe stranki se bosta hitro dogovorili, da jih spet znižata. Vsaj za večino davkoplačevalcev.