Washington je avgusta oznanil, da so Američani zasegli 1,1 milijona sodčkov nafte iz štirih tankerjev, ki so bili na poti med Iranom in Venezuelo. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je vršilec dolžnosti ameriškega tožilca v okrožju Columbia Michael Sherwin ocenil, da bodo ZDA s prodajo nafte pridobile več kot 40 milijonov dolarjev.

Po njegovih besedah bo "velik del" teh sredstev namenjen ameriškemu skladu za žrtve "državno podprtega terorizma".

Ameriška sodišča so iranskim oblastem odredila plačilo odškodnine za več napadov. Nazadnje je ameriški sodnik julija letos Teheranu odredil plačilo 879,1 milijona dolarjev zaradi napada v Savdski Arabiji leta 1996, v katerem je umrlo 19 ameriških vojakov.

Iran vpletenost v napad zanika in sporoča, da nima namena plačati zahtevane vsote. Kot pravi, so ZDA tiste, ki bi morale plačati odškodnino zaradi svojih dejanj, vključno s podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu v času iraško-iranske vojne v osemdesetih letih 20. stoletja.

Venezuela ima največje zaloge nafte na svetu, a je zaradi gospodarskih težav njena infrastruktura v slabem stanju, zato potrebuje tudi pomoč Irana, ki jo plačuje z zlatom.

ZDA želijo odstraniti venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in stopnjujejo pritisk na Iran. Ameriško finančno ministrstvo je v četrtek napovedalo sankcije proti 11 ustanovam in posameznikom v Iranu, na Kitajskem in v Singapurju zaradi kupovanja in prodajanja iranskih petrokemičnih proizvodov.

Washington je od odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom leta 2018 začel stopnjevati sankcije zoper Iran, ki hromijo gospodarstvo te države. Ameriške sankcije so prizadele skoraj vsak sektor iranskega gospodarstva in so tako ostre, da je po poročanju Washington Posta ameriški svetovalec za državno varnost Robert O’Brien ta teden priznal, da "ostaja zelo malo, kar še lahko storimo".