Dvostrankarska komisija za vojne pogodbe je za orjaški znesek okrivila pretirano zanašanje na pogodbenike, slabo načrtovanje in prevare - po njenih besedah ima namreč znake površne odgovornosti in neustrezne konkurenčnosti.

Avtorji poročila v Washington Postu opozarjajo, da bi bila vlaganja v obeh državah lahko zapravljena tudi po tem, ko ameriške sile zapustijo obe državi.

Med navedenimi primeri je, denimo, 40 milijonov dolarjev vreden zapor v Iraku, ki ga država ni želela in ni bil nikdar dokončan.

Ameriškim sponzoriranim projektom v obeh državah grozi propad tudi zato, ker jih državi gostiteljici nista sposobni vzdrževati ali pa tega preprosto nočeta.

V enem primeru so ZDA vložile 300 milijonov dolarjev v sofisticirano elektrarno v Kabulu, ki jo afganistanska vlada ne bo sposobna vzdrževati, 11,4 milijarde dolarjev vreden program infrastrukture za afganistanske nacionalne varnostne sile pa bo najverjetneje šel po isti poti.
Ostra kolumna
Poročilo komisije naj bi bilo uradno objavljeno v sredo, a njegovi avtorji, med katerimi so nekdanji predstavniki oblasti in zakonodajalci, so že objavili mnenjsko kolumno v Washington Postu, v kateri so za nesmiselno zapravljanje okrivili tako vlado kot tudi pogodbenike.

Članek jasno predlaga večjo natančnost in nepopustljivost pri odločanju za posamezne projekte, predlaga pa tudi ukinitev ali modifikacijo projektov, ki jih ni mogoče vzdrževati.

Poročilo pravi, da zapravljanje ne dela le škode davkoplačevalcem, temveč tudi goji korupcijo v državah gostiteljicah ter zmanjšuje položaj in vpliv ZDA.