Raketne sisteme ATACMS srednjega dosega so ZDA že dobavile ukrajinskim silam lani septembra, medtem ko se je o dobavi različic z dosegom do 300 kilometrov še razpravljalo, saj je imel Washington pomisleke, da bi se lahko uporabile za napade na rusko ozemlje. Dobavi raket dolgega dosega je nasprotoval tudi Pentagon, ki se je bal, da bi zmanjšanje zalog omenjenih raket škodilo pripravljenosti ameriške vojske.

Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je v sredo novinarjem potrdil, da so v Ukrajino v zadnjih tednih poslali "znatno število" raket dolgega dosega, ob tem pa zagotovili, da jih bodo poslali še več. Kot je pojasnil, so od ukrajinskih oblasti dobili zagotovilo, da se bodo rakete uporabljale samo za napade znotraj Ukrajine.

Po navedbah neimenovanega predstavnika ameriških oblasti so bile rakete del svežnja vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki ga je ameriški predsednik Joe Biden odobril 12. marca, ni pa znano, koliko raket je bilo dobavljenih.

Rakete so bile prvič uporabljene v zgodnjih urah 17. aprila in so bile izstreljene proti ruskemu letališču na Krimu, ki je oddaljen približno 165 kilometrov od ukrajinskih frontnih linij. Drugič so bile po poročanju New York Timesa uporabljene v torek za napad na okupirano pristaniško mesto Berdjansk.

Ruske balistične rakete vplivale na odločitev

Kot je pojasnil ameriški uradnik, je do spremembe ameriške politike pripeljala ruska uporaba balističnih raket dolgega dosega, ki jih je Rusiji dobavila Severna Koreja in so bile uporabljene decembra in januarja kljub opozorilom ZDA, naj tega ne počnejo. Dejavnik pri odločitvi Washingtona so bili tudi ruski napadi na kritično ukrajinsko infrastrukturo, je povedal uradnik. "Rusijo smo opozorili na te stvari," je dejal in dodal, da se je ruska vojska vseeno odločila za napade.

Konec januarja je ameriška vojska tudi našla način, kako nasloviti skrbi glede vojaške pripravljenosti, kar je administraciji omogočilo odločitev za dobavo Ukrajini, saj so začeli dobivati nove rakete s proizvodne linije družbe Lockheed Martin.

Sredi februarja se je Biden sestal s svojo ekipo za nacionalno varnost, kjer je sprejel soglasno priporočilo svojih svetovalcev, da pošljejo rakete v Ukrajino. V razpravi so sodelovali svetovalec za nacionalno varnost Sullivan, obrambni minister Lloyd Austin, zunanji minister Antony Blinken in načelnik združenega štaba oboroženih sil Charles Q. Brown.

Takrat se je pojavilo vprašanje, kako zagotoviti sredstva za te rakete, saj so ZDA izčrpale vse svoje možnosti financiranja, medtem ko je zastoj v kongresu preprečeval nadaljnjo pomoč. Priložnost se je pojavila marca, ko je Biden lahko izkoristil pogodbe Pentagona za 300 milijonov dolarjev pomoči Ukrajini.

Biden je naročil, naj se v sveženj pomoči vključijo rakete ATACMS, vendar naj se to stori na skrivaj, da se ohrani operativna varnost in element presenečenja za Ukrajino, je še razkril neimenovani ameriški uradnik.

Moskvo ne skrbijo rakete

Kremelj je v odzivu sporočil, da dobava raketnih sistemov ATACMS ne bo spremenila izida vojne, ampak bo samo nakopala težave Ukrajini. "ZDA so neposredno vpletene v ta konflikt. Sledijo poti povečevanja dosega delovanja oborožitvenih sistemov, ki jih dobavljajo," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"To ne bo bistveno spremenilo izida posebne vojaške operacije. Dosegli bomo svoj cilj. Bo pa to povzročilo več težav sami Ukrajini," je še dejal Peskov, ki je za vojno v Ukrajini označil uradno oznako Moskve.

Žrtvi napada ukrajinskega drona

Ukrajinski dron je v regiji Zaporožje, ki jo deloma nadzorujejo ruske sile, ubil dva civilista, je sporočil tamkajšnji proruski guverner Jevgenij Balicki.

Po besedah guvernerja Balickega sta bila v regiji Zaporožje ubita moški in ženska, potem ko je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel njun avtomobil. "Njuni štirje majhni otroci so ostali sirote," je na družbenih omrežjih zapisal proruski guverner.

Po navedbah ukrajinske strani so medtem ruske sile regijo Zaporožje v zadnjem dnevu napadle 256-krat. Tarča je bilo skupno osem naselij, je na Telegramu sporočil ukrajinski guverner regije Ivan Fedorov. Ranjenih civilistov ni bilo, je pa bilo poškodovanih 13 domov, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Poleg tega naj bi ukrajinske sile v regiji Sumi odbile rusko sabotažno skupino z več kot desetimi pripadniki.

Ukrajinska varnostna služba SBU je medtem sporočila, da so zaradi pomoči ruskim silam pri napadih na regijo Harkov prijeli nekdanjega vojaka, ki je poskušal prebegniti na ozemlje pod ruskim nadzorom v bližini Kupjanska. "K temu so ga spodbudili njegovi starši, ki živijo na okupiranem ozemlju," je SBU zapisala v izjavi.

Po njenih navedbah je moški agent ruske zvezne varnostne službe FSB. Grozi mu do osem let zapora.

Iz Moskve pa so sporočili, da so 26-letniku iz Sibirije izrekli desetletno zaporno kazen, ker se je nameraval pridružiti ruskim enotam, ki se borijo na strani Ukrajine. Obtožen je izdaje in terorizma. Prijeli naj bi ga pri v regiji Kemerovo na poti v Ukrajino.

Moški je še eden v vrsti ruskih državljanov, ki so jih obsodili na podlagi namer o pridružitvi proukrajinskim oboroženim skupinam. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je na spletu med drugim objavljal simbole Legije Svobodna Rusija, ki v Rusiji velja za teroristično organizacijo.