Uvozne dajatve za električne avtomobile bodo 100-odstotne, za polprevodnike pa 50-odstotne. "Z ukrepom želimo Kitajsko spodbuditi k odpravi nepoštenih trgovinskih praks na področjih prenosa tehnologij, intelektualne lastnine in inovacij," so navedli v Beli hiši.

Carine na uvoz nekaterih izdelkov iz jekla in aluminija se bodo približno potrojile, prav tako carine na uvoz litij-ionskih baterij za električne avtomobile in delov za te baterije. Uvoz solarnih panelov bo dvakrat dražji, carinska stopnja na naravni grafit in nekatere druge kritične minerale pa se bo dvignila z nič na 25 odstotkov.

Za nekatere izdelke naj bi pri zvišanju carin veljalo prehodno obdobje, v katerem naj bi domači proizvajalci povečali proizvodnjo. Podrobnosti o tem še niso znane, saj gre za neuradne informacije, po navedbah vira AFP pa bo to med drugim veljalo za litij-ionske baterije, ki niso namenjene uporabi v električnih vozilih.

Kitajske oblasti so že pred uradno napovedjo novih carin napovedale protiukrepe. "Kitajska vedno nasprotuje enostranskim dvigom carin, ki so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ter bo sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih legitimnih pravic in interesov," je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin.

Ministrstvo za trgovino je v izjavi po napovedi carin opozorilo, da bo poteza ZDA "resno vplivala na vzdušje za dvostransko sodelovanje". Washington so na ministrstvu pozvali, naj "nemudoma popravi svoje napačne ukrepe" in prekliče dodatne carine. Dodatne dajatve po navedbah ministrstva "niso v duhu dogovora med voditeljema držav". To se nanaša na lansko srečanje ameriškega predsednika Joeja Bidna in njegovega kitajskega kolega Ši Džinpinga.

EU odločitev ZDA "še preučuje"

Zvišanje carin predstavlja novo zaostritev večletnega trgovinskega spora med velesilama, ki ga je začel prejšnji ameriški predsednik in republikanski kandidat na prihajajočih predsedniških volitvah Donald Trump. Uvedel je dodatne dajatve na uvoz kitajskega blaga v skupni vrednosti približno 300 milijard dolarjev. Potezo gre po navedbah AFP-ja zato razumeti predvsem v duhu predvolilne kampanje, v kateri se Biden poteguje za nov mandat.

Dodatne ameriške dajatve bodo po navedbah analitikov verjetno okrepile kitajski izvoz električnih avtomobilov na druge trge, med drugim v EU. Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril, da mora biti EU pri vsakršnih podobnih ukrepih previden. "Evropski proizvajalci so uspešni na kitajskem trgu in na Kitajsko prodajo tudi veliko vozil, proizvedenih v Evropi," je povedal po srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom med obiskom v Stockholmu. Tudi sicer EU in Kitajska potrebujeta "medsebojno izmenjavo", je dodal.

Iz Evropske komisije so v prvem odzivu sporočili, da odločitev ZDA in njene posledice za EU še preučujejo. Bruselj je sicer lani sprožil preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila.