"ZDA sprejemajo te ukrepe v odgovor na nadaljevanje vse bolj predrznega vzorca škodljivega delovanja po svetu," pojasnjujejo v Washingtonu.

Med tovrstna dejanja Rusije štejejo "okupacijo ukrajinskega polotoka Krim, spodbujanje nasilja na vzhodu Ukrajine, podporo režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada in škodoželjno kibernetsko dejavnost".

V največji meri pa gre za odziv na prizadevanja Rusije, da bi "spodkopala zahodne demokracije", je dejal finančni minister ZDA Steven Mnuchin.

"Neutemeljen, nesmiseln korak"
Skupno je administracija predsednika Donalda Trumpa uvedla sankcije proti sedmim ruskim oligarhom, ki naj bi glede na trditve Washingtona igrali ključno vlogo v politiki Kremlja. Zadevajo tudi 12 podjetij v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, 17 visokih vladnih predstavnikov in državno podjetje, ki trguje z orožjem.

Med prizadetimi posamezniki sta med drugim podjetniški magnat Oleg Deripaska, lastnik podjetja Rusal, ki proizvaja aluminij, direktor energetskega giganta Gazprom Aleksej Miler, Putinov zet Kiril Šamalov in tajkun Sulejman Kerimov, ki ga v Franciji preiskujejo, ker naj bi v državo prinesel več kovčkov z gotovino v vrednosti več milijonov evrov.

Sankcije so ZDA uvedle tudi proti ruskemu notranjemu ministru Vladimirju Kolokolcevu, generalnemu sekretarju ruskega varnostnega sveta Nikolaju Patruševu, vodji narodne garde Viktorju Zolotovu in predsedniku sveta odbora za zunanje zadeve Konstantinu Kosačevu.

Kosačev je potezo ZDA označil za neutemeljeno in sovražno. "Še en neutemeljen, neprijazen in nesmiseln korak. Gre za poskus utemeljevanja odsotnosti prave strategije in dokazovanja domnevno obstoječe zakonitosti ameriških dejanj zoper Rusijo," je dejal Kosačev.

Medtem ko ZDA trdijo, da je za nov krog sankcij krivo domnevno rusko vmešavanje v tuje zadeve, visoki ruski predstavnik meni, da je pravi razlog za sankcije precej sebičnejši. "Te odločitve dejansko vodi lobiranje ameriškega vojaškoindustrijskega kompleksa," je za RT povedal namestnik direktorja parlamentarnega odbora za obrambo Jurij Švitkin.

Sankcije "niso uperjene proti Rusom"
V Washingtonu še poudarjajo, da sankcije niso usmerjene proti ruskemu narodu. "Želimo si boljših odnosov z Rusijo, kar pa je mogoče zgolj s spremembo vedenja Rusije," še sporočajo ZDA.

ZDA so niz novih sankcij proti Rusiji uvedle že 15. marca, in sicer zaradi domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016 in kibernetskih napadov. Ukrepi so doleteli 19 posameznikov in pet ruskih pravnih oseb.

Novi ukrepi so bili sprejeti sredi diplomatske krize, v katero so se zapletle zahodne zaveznice in Rusija zaradi zastrupitve Sergeja Skripala, nekdanjega ruskega dvojnega agenta, in njegove hčerke Julije v Veliki Britaniji.

Skripalovo zdravstveno stanje se sicer hitro izboljšuje in ni več v kritičnem stanju. "Dobro se odziva na zdravljenje, njegovo stanje se hitro izboljšuje in ni več v kritičnem stanju," je povedala zdravstvena direktorica bolnišnice v Salisburyju Christine Blanshard.

Rusko veleposlaništvo v Londonu je to označilo za "dobre novice".

Britanska policija je v četrtek objavila izjavo 33-letne Julije Skripal, ki je dejala, da se vsak dan počuti bolje in bo bolnišnico lahko kmalu zapustila.

Sestrični zavrnili vizum
Prihodnji ponedeljek je sicer Skripala v bolnišnici želela obiskati Skripalova nečakinja in Julijina sestrična Viktorija, ki živi v Rusiji. A, kot je sporočilo britansko ministrstvo za notranje zadeve, so njeno prošnjo za vizum zavrnili, saj da ni bila "skladna z imigracijskimi pravili".

Po besedah vladnega vira se zdi, da "poskuša Rusija uporabiti Viktorijo kot orodje". London je njeno prošnjo zavrnil, potem ko je ruska televizija v četrtek predvajala posnetek domnevnega telefonskega pogovora med Viktorijo in Julijo. Pojavili so se dvomi o pristnosti posnetka, a Viktorija je za BBC dejala, da je stoodstotno prepričana, da je govorila z Julijo.