"Ameriška vojska ne more biti edina, niti osnovna sestavina našega vodstva v vsakem primeru. Samo zato, ker imamo največje kladivo, to ne pomeni, da je vsaka težava žebelj. Ker je cena vojaške akcije tako velika, lahko pričakujete, da bo vsak civilni voditelj, še posebej vaš vrhovni poveljnik, jasen glede uporabe te izjemne moči," je dejal Obama.

"ZDA bodo uporabile vojaško silo, če bo potrebno tudi enostransko, ko bodo to zahtevali naši osrednji interesi - ko bodo tudi ogroženi naši ljudje, ko bo na kocki naše preživetje ali ko bo ogrožena varnost naših zaveznikov. Tudi v teh okoliščinah si moramo zastaviti težka vprašanja glede sorazmernosti, učinkovitosti in pravičnosti vojaške akcije. Mednarodno mnenje je pomembno, vendar Amerika ne bi smela nikoli prositi za dovoljenje za zaščito naših ljudi, domovine in načina življenja," je dejal Obama.

Republikanske kritike zaradi neodločnosti
Obamov govor je namenjen zavrnitvi kritik, da je ameriška zunanja politika izgubila kompas, česar ga v zadnjih mesecih vse bolj obtožuje republikanska opozicija predvsem zaradi domnevne neodločnosti glede Sirije, Ukrajine in poskusa reševanja iranskega jedrskega vprašanja na miren način. Obama sicer vztraja, da vojaška rešitev ni primerna v vseh primerih.

Ko svetovne krize ne predstavljajo neposredne nevarnosti ZDA, čeprav vznemirjajo vest sveta, lahko potisnejo svet v nevarno smer in v teh primerih mora biti meja za vojaško akcijo višja.
"V takih primerih ne smemo iti sami. Moramo mobilizirati zaveznike in partnerje za kolektivno akcijo. Vključiti diplomacijo in razvoj, sankcije in osamitev, sklicevanje na mednarodno pravo ter - če je to pravično, potrebno in učinkovito - vojaško ukrepati skupaj," je dejal.

Največja grožnja terorizem
Za Obamo je terorizem še vedno najbolj neposredna grožnja ZDA, vendar pa bi bilo naivno in nevzdržno napasti in zavzeti vsako državo, ki ščiti teroriste. Zato verjame, da morajo ZDA svojo protiteroristično strategijo glede na nauke izkušenj v Iraku in Afganistanu preusmeriti v učinkovitejše sodelovanje z državami, v katerih želijo teroristične mreže postaviti svoje odskočne deske.

Glavna grožnja danes več ne prihaja od centraliziranega vodstva Al Kaide in nevarnost ponovitve terorističnih napadov 11. septembra 2001 je manjša. Vendar pa je večja nevarnost napadov na Američane v tujini, kakršen se je zgodil 11. septembra 2012 v Bengaziju in napadov na "mehke" tarče, kot je bil napad na nakupovalni center v Nairobiju. Zato ZDA potrebujejo novo strategijo, ki širi njihov doseg brez pošiljanja vojske, kar vzbuja zamere in slabi oborožene sile.

Za boj proti globalnemu terorizmu bodo ZDA letos namenile pet milijard dolarjev, je še napovedal Obama.