Iz venezuelskega notranjega ministrstva so sporočili, da so zaradi suma, da so načrtovali destabilizacijo države, aretirali tri ameriške državljane, dva Španca in enega Čeha.
Notranji minister Diosdado Cabello je priprte osumljence označil za "plačance", ob tem pa zatrdil, da operacijo vodi Cia in da so v sklopu preiskave zasegli več kot 400 kosov strelnega orožja, poroča BBC.
ZDA obtožbe zavračajo kot "kategorično neresnične".
Po navedbah predstavnika State Departmenta je med pridržanimi v Venezueli pripadnik ameriške vojske, po "še nepotrjenih poročilih pa še dva ameriška državljana".
Cabello je v odzivu dejal, da so pridržani stopili v stik s "francoskimi plačanci" iz vzhodne Evrope in so vpleteni v "operacijo, katere cilj je poskušati napasti Venezuelo". Pridržane je ob tem obtožil načrtovanja "terorističnih dejanj".
Venezuelska vlada navaja, da sta pridržana Španca povezana s špansko obveščevalno agencijo (CNI), kar so viri iz španske vlade zanikali. "Španija zanika in kategorično zavrača vsakršne insinuacije, da je vpletena v operacijo politične destabilizacije Venezuele," je povedal vir za AFP.
Češka se na obtožbe še ni odzvala.
"To operacijo vodi Cia, kar nas nikakor ne preseneča, se pa španska obveščevalna agencija do zdaj nikdar ni izpostavljala, saj so se zavedali, da je Cia tista, ki deluje na tem območju," je na tiskovni konferenci povedal Cabello.
"Ta dva pripornika sta nam celo povedala za skupino plačancev, ki jih želijo pripeljati v Venezuelo z zelo jasnimi cilji umoriti predsednika Nicolasa Madura, podpredsednico Delcy Rodriguez, mene in še eno skupino tovarišev, ki vodijo našo stranko in našo revolucijo."
ZDA zaradi "volilnih prevar" uvedle sankcije proti predstavnikom Venezuele
Obtožbe nastajajo sredi spora med Madurovo vlado in delom mednarodne skupnosti, vključno z ZDA in Španijo, po Madurovi zmagi na volitvah julija. Venezuelska volilna komisija je za zmagovalca volitev razglasila Madura, medtem ko opozicija trdi, da so bili rezultati prirejeni in da je v resnici zmagal njihov kandidat, Edmundo González.
V četrtek so ZDA uvedle sankcije proti 16 državnim uradnikom Venezuele, med katerimi je tudi vodstvo venezuelske volilne komisije.
Po navedbah Washingtona so uradniki Madurovega režima – med njimi člani volilne komisije, vrhovnega sodišča, vojaškega in obveščevalnega vrha – ovirali pregleden volilni proces in objavo točnih volilnih rezultatov ter so odgovorni za krepitev represije z ustrahovanjem, množičnimi pridržanji in cenzuro.
"Ukrep ministrstva je usmerjen proti ključnim uradnikom, vpletenim v Madurove goljufive in nezakonite trditve o zmagi ter njegovo surovo zatiranje svobode izražanja po volitvah, saj velika večina Venezuelcev zahteva spremembe," je dejal namestnik finančnega ministra Wally Adeyemo.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ločeni najavi sankcij zapisal, da so Maduro in njegovi predstavniki lažno razglasili zmago, namesto da bi spoštovali na voliščih izraženo voljo venezuelskega ljudstva.
Dodal je, da zdaj v nezakonitem poskusu oklepanja oblasti zatirajo in ustrahujejo demokratično opozicijo.
Po pridržanjih je predstavnik State Departmenta dejal, da Washington "še naprej podpira demokratično rešitev politične krize v Venezueli".
Venezuela – trn v peti ZDA
Da gre Venezuela ameriškim oblastem že dolgo v nos, sicer ni skrivnost. Tako so ZDA, takrat pod vodstvom Donalda Trumpa, leta 2019 za začasnega predsednika Venezuele – podobno kot polovica članic EU-ja, vključno s Slovenijo in Španijo – priznale Juana Guaidoja. Ta se je januarja tistega leta razglasil za začasnega predsednika Venezuele, saj ni priznaval novega Madurovega mandata.
Več kot 70 ameriških akademikov in znanstvenikov z Noamom Chomskim na čelu je takrat v odprtem pismu obsodilo "poskus državnega udara" v Venezueli, Trumpovo administracijo pa pozvalo, naj se preneha vtikati v notranjo politiko Venezuele.
Da dela s podporo Guaidóju napako, so opozarjali španskega predsednika vlade Pedra Sancheza tudi španski akademiki v odprtem pismu.
ZDA sicer Venezuelo s sankcijami hromijo že vrsto let, vse odkar je Maduro nasledil Huga Chaveza, ki je šel s svojimi socialističnimi politikami in kritiko ZDA ameriški administraciji močno v nos. Ko je bil leta 2002 izveden poskus državnega udara, je Chavez zanj okrivil ZDA.
Španija priznala Gonzaleza za zmagovalca
V petek je venezuelski zunanji minister Yván Gil poklical na zagovor španskega veleposlanika v Caracasu, potem ko je španska obrambna ministrica Margarita Robles venezuelsko vlado označila za diktaturo.
Gil je oznako označil za "nesramno in nevljudno", obsodil španski poskus vmešavanja v notranjo politiko Venezuele in poudaril, da se odnosi med državama slabšajo.
Eskalacije med nekdanjo kolonialno slo Španijo in Venezuelo se dogajajo le nekaj dni po tem, ko je González, ki ga Madrid priznava za zmagovalca volitev, prispel v Španijo, kjer je zaprosil za politični azil.
Vodja venezuelske opozicije María Corina Machado, ki sicer podpira mednarodne sankcije proti Venezueli in zagovarja tuje posredovanje za odstranitev Madura, je dejala, da je bilo to nujno, da bi "obvarovali njegovo svobodo, integriteto in življenje".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje