"Venezuela ... kupujemo nafto od Venezuele? Ko sem šel (iz Bele hiše), je bila Venezuela pred tem, da se sesuje. Prevzeli bi jo in prevzeli bi nafto. Imeli bi jo pred vrati," je dejal Donald Trump na zborovanju republikanske stranke junija lani, s čimer je spodbudil domneve številnih, da naj bi ZDA stale za poskusom državnega udara leta 2019 v Venezueli, ko naj bi skušal Washington spraviti Madura z oblasti in ustoličiti mladega, neizkušenega, a proameriškega desničarskega opozicijskega politika Juana Guaidoja.

Zgodba, ki se ponavlja že vse od vladavine pokojnega Huga Chaveza, ki je šel s svojimi socialističnimi politikami in kritiko ZDA ameriški administraciji močno v nos, tako da je skušala administracija Georgea W. Busha Venezuelo čim bolj osamiti.

A karizmatični Chavez je užival neomajno podporo Venezuelcev, ki so pod njim zacveteli. Denarja je bilo zaradi visokih cen nafte takrat dovolj, vlada je vsem zagotavljala zdravstveno zavarovanje, šolanje in stanovanja, stopnja brezposelnosti in stopnja neenakosti sta bili najnižji v Latinski Ameriki, stopnja pismenosti pa najvišja.

Sorodna novica Kdo zares vodi revolucijo v Venezueli? Ljudstvo ali ZDA?

A ZDA so Chavezu ves čas nasprotovale, in ko je bil leta 2002 izveden poskus državnega udara, je Chavez zanj okrivil ZDA, Cijini dokumenti pa kažejo, da je takratna Busheva administracija že nekaj tednov prej vedela za puč.

Osrednji motiv: nafta

ZDA, ki imajo dolgo – in pogosto krvavo – zgodovino prevratov in poskusov prevratov v Latinski Ameriki, redno izražajo "zaskrbljenost" in grozijo s sankcijami, kadar je v teh državah izvoljen voditelj, ki jim ne ustreza. Vzroki so različni, a pri Venezueli je eden glavnih – nafta.

"Za nafto gre … spet," je februarja 2019 med nemiri v Venezueli tvitnila takrat še demokratska kongresnica in predsedniška kandidatka Tulsi Gabbard.

Ta južnoameriška država ima namreč največje naftne rezerve na svetu, Trump pa kot predsednik ni skrival, da si Washington želi nadzirati naravne vire tujih držav. Tako se je leta 2020 v intervjuju za Fox News hvalil, da ameriška vojska zaseda z nafto bogate predele Sirije prav zato, da bi se ZDA okoristile z njeno nafto.

Ameriške sankcije ohromile državo

Podobne izjave so dajali tudi drugi člani Trumpove administracije. Tako je njegov takratni svetovalec za nacionalno varnost John Bolton ob poskusu menjave Madura za Guaidoja januarja 2019 v pogovoru za Fox News neposredno dejal, da se želijo Washington in ameriške korporacije okoristiti z venezuelsko nafto.

"Opazujemo te naftne zaloge. To je daleč najpomembnejši vir prihodkov za venezuelsko vlado. Zelo resno preučujemo, kaj storiti s tem," je razlagal.

"Pogovarjamo se z večjimi ameriškimi podjetji, ki so bodisi v Venezueli bodisi tu v ZDA. Mislim, da imamo isti cilj. Venezuela je ena od treh držav, ki sem jih označil za 'trojko tiranije'. Za ameriško gospodarstvo bi veliko pomenilo, če bi lahko ameriška naftna podjetja vlagala in delovala v venezuelski naftni industriji. Bilo bi dobro za prebivalce Venezuele. In bilo bi dobro za ZDA."

Še isti mesec so ZDA uvedle sankcije proti venezuelskemu državnemu naftnemu podjetju PDVSA. "Z našimi sankcijami proti Venezueli smo zamrznili sedem milijard sredstev PDVSA-ja, sankcije pa bodo državo stale 11 milijard izgubljenih dohodkov v naslednjem letu," se je pohvalil Bolton.

S sankcijami je bila Venezuela gospodarsko močno načeta, gospodarsko stanje pa je povzročilo tudi eno največjih migrantskih kriz na svetu, pri čemer je državo zapustilo skoraj 7,7 milijona prebivalcev – od tega jih je večina skušala boljše življenje iskati v latinskoameriških državah.

Ne gre zanemariti niti Boltonovega posrednega priznanja, ko je leta 2022 govoril o vdoru Trumpovih podpornikov v kongres: "6. januar ni bil državni udar, jaz že vem, saj sem jih načrtoval veliko. Samo poglejte, kaj smo skušali storiti v Venezueli ..."

Se zgodovina ponavlja?

Angažiral se je tudi Elon Musk

Osrednji zahodni mediji so polni naslovov o "dvomljivih" izidih volitev v Venezueli in kako svetovni voditelji izražajo skepso glede legitimnosti in poštenosti volilnega procesa.

"ZDA in latinskoameriški voditelji po Madurovi razglasitvi zmage dvomijo o izidu volitev v Venezueli," se bere naslov v Forbesu.

V članku ta ameriška revija navaja ameriškega državnega sekretarja Blinkna ("Resno nas skrbi, da oznanjeni izid ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva"), republikanskega senatorja Marca Rubia ("Najbolj predvidljiva in absurdna volilna prevara v moderni zgodovini") in peščico latinskoameriških voditeljev, pri čemer prednjačijo skrajno desni voditelji, kot sta argentinski predsednik Javier Milei, čigar izjav zahodni mediji vse do zdaj nikdar niso jemali prav resno, ali pa urugvajski predsednik Luis Lacalle Pou.

Eden najbolj angažiranih v podpori venezuelski opoziciji in kritiki Madura pa je v zadnjih 48 urah Elon Musk, ki je v nizu tvitov napadel "venezuelskega diktatorja" in pri tem delil tudi nekaj videoposnetkov, ki so jih bralci naglo prepoznali kot neverodostojne. Zanimivo je, da Musk do aprila letos o Venezueli ni tvitnil niti enkrat.

Morda je zgolj naključje, ampak večina voditeljev, ki so ostro kritizirali izid venezuelskih volitev, je tudi neomajnih podpornikov Izraela.

In medtem ko je Maduro izrazil vso podporo palestinskemu narodu in ostro obsodil Izrael, celo ob oddaji glasu, je desničarska vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado, ki podpira Madurovega izzivalca Edmunda Gonzaleza Urrutio, izrazila popolno podporo Izraelu.

Še več – Machado je leta 2018 izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju poslala pismo, v katerem ga je prosila, naj Izrael vojaško posreduje v Venezueli.

Brez dokazov o nepravilnostih

Kot pri prejšnjih očitkih nelegitimnih volitev ZDA tudi tokrat niso predložile dokazov.

Kot so opozorili pri WikiLeaksu: "Desničarska opozicija Venezuele in ameriški mediji trdijo, da se je na volitvah 28. julija zgodila prevara glede na izide vzporednih volitev, ki jih je izvedla z ameriško vlado povezana družba Edison Research, ki sodeluje s CIO povezanimi ameriškimi državnimi propagandnimi organi ter je bila dejavna v Ukrajini, Gruziji in Iraku."

Ob tem je treba poudariti, da tuji opazovalci – 900 vse skupaj – o nepravilnostih niso poročali.

"Sem v Venezueli kot opazovalec in lahko z gotovostjo povem, da po sistematičnem vmešavanju protidemokratičnih sil iz ZDA volilni izidi odražajo voljo volivcev," je na omrežju X zapisal aktivist za človekove pravice Ajamu Baraka.

Opazovalci iz ameriškega odvetniškega ceha (NLG) pa so v ponedeljek sporočili, da je "delegacija ugotovila transparenten, pošten volilni postopek, pri čemer je bila vsa pozornost usmerjena na legitimnost, dostop do volišč in pluralizem".

"Kljub stabilnosti volilnega sistema opozicija s podporo ZDA in proti Maduru uperjenih zahodnih medijev ne želi sprejeti izidov, s čimer spodkopava stabilnost venezuelske demokracije," so med drugim poudarili.

Protestniki nad kip staroselskega poglavarja, bolnišnice in lekarne

In kdo točno so protestniki, ki so se množično podali na ulice po Madurovi razglasitvi zmage? Neodvisni mediji poročajo, da gre za besne privržence desne opozicije, pri čemer je ena skupina požgala bolnišnico, druga pa zrušila kip staroselskega poglavarja Coromota in pri tem vzklikala "Naj živi Kristus", ko so vlekli kip te zgodovinske osebnosti po ulicah.

"Napad venezuelskih desničarjev na staroselski kip, "duhovni simbol chavizma", točno kaže, kakšen tip nasilnega rasizma podpirajo ameriške politične elite in milijarderji, kot je Elon Musk. Tu ne gre za volitve. Tu gre za povrnitev starega kolonialnega reda," je na omrežju X zapisal eden vidnejših ameriških staroselskih aktivistov, novinar in zgodovinar na Univerzi v Minnesoti Nick Estes.

MintPress, neodvisni novinarski čuvaj (watchdog), navaja, da v Venezueli poteka državni udar, protestniki pa so ponoči zažgali bolnišnico in lekarno v Caracasu za socialno ogrožene.
Ameriški neodvisni novičarski portal The Grayzone News dogajanje v Venezueli označuje za "še eno ameriško barvno revolucijo".

"Ne prenehajte kritično razmišljati samo zato, ker so vam vse življenje dopovedovali, da je Venezuela "socialistična". Venezuelska opozicija se sklicuje na volilne prevare in izpodbija tako rekoč vsake volitve, ki so jih izgubili, odkar se je Chavez povzpel na oblast. A kljub temu jim nikdar ne uspe predložiti dokazov, to pa zato, ker ima venezuelski volilni proces precej več varovalk, da ni nepravilnosti in prevar, kot tisti, ki ga imamo v ZDA," je na omrežju X zapisala novinarka Greyzona Anya Parampil in avtorica knjige Korporativni državni udar.

Parampil ni edina, ki to izpostavlja – nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter je volilni sistem v Venezueli leta 2012 označil celo kot "najboljšega na svetu". Za enega najslabših na svetu pa je po drugi strani označil ameriškega, in sicer zaradi izjemnih finančnih vložkov zasebnih donatorjev, nad katerimi ni nobenega nadzora in pregleda.

V Venezueli se volilne naprave aktivirajo z dvostopenjskim postopkom preverjanja, volivci ob oddaji glasu skenirajo svoj prstni odtis, oblasti prvič že po zaprtju volišč vzamejo vzorec oddanih glasov, celoten postopek pa spremljajo mednarodni opazovalci.

Je pa dogajanje v Venezueli očitno eno redkih, ki je povezalo ameriške republikance in demokrate – čeprav na slednje v zadnjih tednih leti kar nekaj očitkov glede lastnega volilnega procesa in transparentnosti.

Neodvisna ameriška predsedniška kandidatka Jill Stein tako pravi: "Medtem ko Bidnova administracija pridiga Venezueli glede demokracije, njena lastna stranka s tožbami preprečuje kandidaturo tekmecem, najema posameznike, da sabotirajo nasprotnike, in celo zadržujejo javna sredstva, do katerih smo upravičeni. Utihnite glede Venezuele in nehajte ubijati demokracijo v ZDA."