Obama s svojim dolgo pričakovanim govorom začenja jesensko ofenzivo za sprejetje reforme, ki je avgusta začela izgubljati podporo v javnosti. Pred govorom je poudaril, da ZDA še nikoli niso bile tako blizu reforme in da je pripravljen sprejeti vse nove ideje. Povedal je še, da bo v govoru natančno pojasnil, kaj je po njegovem mnenju najboljša pot naprej, in tudi, kaj bi po njegovem mnenju rešilo ameriški zdravstveni sistem.

Poletje so odlično izkoristili republikanci, ki so počasi, a vztrajno napadali reformo tudi z zavajanjem in lažmi, saj jim morebitni poraz reforme prinaša priložnost za zmanjšanje priljubljenosti predsednika Obame in za osvojitev sedežev na kongresnih volitvah, ki bodo naslednje leto. Republikanci in drugi nasprotniki reforme so Obamov načrt obtožili, da uvaja evropski socializem in racionalizacijo zdravstva, ki bo pobijala starčke.

Obama o reformi in njeni usodi redno obvešča javnost, saj si nikakor ne želi ponoviti napake, ki jo je leta 1993 storila Hillary Clinton, ko je kot prva dama ZDA zdravstveno reformo skrila za zidove Bele hiše. Takrat se ji je kongres uprl in uničil reformo, potem ko so zavarovalniška in farmacevtska industrija ter drugi, ki jim odgovarja sedanje stanje, sprožili uničujočo kampanjo proti reformi.

Brez zavarovanja 50 milijonov ljudi
Ameriški zdravstveni sistem je v zelo slabem stanju. Stroški zavarovanja nenehno rastejo, zdaj predstavljajo že 16 odstotkov BDP-ja, dvakrat več kot v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zavarovalnice zavračajo bolne in tudi zdravim, ki zbolijo, pogosto ne plačajo zavarovanja. Brez zavarovanja je približno 50 milijonov ljudi, saj si večina visokih stroškov ne more privoščiti, 25 milijonov ljudi je premalo zavarovanih, večina Američanov pa ima zasebno zavarovanje, ki deluje, dokler resno ne zbolijo. Zavarovani so upokojenci, zaposleni v večjih podjetjih in najrevnejši, a morajo, ne glede na plačevanje premij, tudi oni nositi velik del stroškov zdravljenja, ko zbolijo, številni pa morajo zaradi tega celo v osebni stečaj.

Predsednik Obama zdaj zagovarja od vlade vodeno shemo, ki bi zdravstveno zavarovanje omogočila tudi tistim, ki ga zdaj nimajo. Reforma predstavlja na novo postavljeni sistem zdravstvenega zavarovanja, kjer naj bi bili zavarovani prav vsi Američani in ki naj bi bil vreden 2.500 milijard dolarjev letno, v desetih letih pa bi stal 1.000 milijard dolarjev. Obama zatrjuje, da večini Američanov, ki imajo zdravstveno zavarovanje, reforma tega ne bo odvzela, temveč da ga bo izboljšala, saj bo znižala stroške.

Zavarovalnice bi delovale pravično in pregledno
Obama si z novo reformo prizadeva, da zavarovalnice ne bi več zavračale ljudi, ki že imajo diagnozo, zmanjšal bi stroške, ki jih zavarovalnice vedno znova nalagajo svojim komitentom, ter preprečil zavarovalnicam, da se odpovejo ljudem, ki resno zbolijo, ali pa da ne obnovijo zavarovanja najbolj bolnim. Predsednikov osnutek reforme predvideva tudi, da bi zavarovalnice v celoti krile preventivno nego zavarovancev, prav tako pa bi prepovedal zavarovalnicam, da delijo zavarovalniške police glede na spol.

Prepiri se vrtijo tudi okoli ustanovitve javne zavarovalnice, ki bi na prostem trgu tekmovala z zasebnimi. Demokrati trdijo, da se s tem ohranja kapitalistični konkurenčni sistem, v katerem pa bodo morale zasebne zavarovalnice, ki so doslej zavračala zavarovanje bolnih oziroma plačilo stroškov zdravljenja, malce zmanjšati dobičke in se obnašati bolj človeško. Obama podpira državno zavarovalnico, ki pa ne bi dobivala subvencij iz proračuna, s čimer bi lahko umetno nižala stroške za zavarovance.

Nasprotovanje interesnih skupin
Reformi, predvsem zamisli o ustanovitvi državne zavarovalnice, ki bi tekmovala z zasebnimi, nasprotujejo iste interesne skupine kot leta 1993, med njimi tudi senatorji in kongresniki, ki jih zdravstvena industrija izdatno finančno podpira. Zasebne zdravstvene zavarovalnice in njihovi podporniki vidijo v tem smrtni udarec sistemu in so prepričani, da bo javna zavarovalnica sčasoma prevzela trg. ZDA bi naj tako dobile popoln državni sistem zavarovanja, kot ga poznajo v drugih razvitih državah Zahoda, kar pa je po njihovem mnenju zelo slabo.

Obama je predlog reforme v presojo predal vsem pristojnim odborom predstavniškega doma in senata, sprejeli pa so ga v vseh, razen v senatnem odboru za finance. Tam potekajo pogajanja med tremi demokrati in tremi republikanci, ki iščejo kompromisno rešitev, vendar večina demokratov meni, da republikanci zadevo predvsem zavlačujejo. Obama jim je tako dal čas do 15. septembra, da se dogovorijo, v nasprotnem primeru pa bo administracija šla naprej brez iskanja podpore pri opoziciji. To pa bo kljub udobni demokratski večini v obeh domovih težko. Predvsem v senatu, kjer imajo po smrti Edwarda Kennedyja demokrati spet le 59 sedežev, torej enega premalo za preprečitev obstrukcije republikancev.