Tri države udeleženke, Poljska, Romunija in Japonska, deklaracije niso potrdile, velike vojaške sile, ZDA, Izrael, Rusija in Kitajska, pa se konference sploh niso udeležile.

ZDA odločno proti
Iz Washingtona so že sporočili, da ameriška administracija deklaracijo zavrača, saj po mnenju ZDA takšno orožje ob ustrezni tehnologiji in primernih pravilih za njegovo uporabo zagotovo ima svoje mesto v vojaškem arzenalu velike sile, kot so ZDA.

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack je povedal tudi, da so ZDA v zadnjem času sprejele dodatne ukrepe na področju tehničnih izboljšav in pravil za uporabo takšnih bomb in da tako sodelujejo v mednarodni razpravi o zmanjšanju tveganj.

Kasetne bombe do leta 2008 strogo prepovedane
Zavezo, da bodo do leta 2008 sprejeli mednarodnopravno obvezujoč sporazum o prepovedi uporabe, izdelave, prometa in kopičenja kasetnih bomb, so izmed večjih držav sprejele Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija. Podrobnosti sporazuma o prepovedi uporabe kasetnih bomb bodo države dorekle še na posebnih konferencah v Limi v Peruju maja letos, na Dunaju decembra letos in v Dublinu v začetku leta 2008.

Kasetne bombe terjajo preveč nedolžnih življenj
Kasetne bombe so v zadnjih 30 letih ubile najmanj 11.000 civilistov, med njimi tudi ogromno nedolžnih otrok. V zadnjih 40 letih jih je v spopadih uporabila velika večina svetovnih držav, nazadnje pa so bile uporabljene v lanskoletni poletni vojni v Libanonu.

Kasetne bombe, ki so v mednarodnem pravu že prepovedane in označene za nehumano orožje, so bombe, ki se v zraku odprejo in razpršijo po tleh veliko število manjših bomb. Te pogosto ne eksplodirajo in ostanejo na tleh kot mine, ki še leta po spopadih ogrožajo civiliste. Poleg tega kasetne bombe zastrupljajo ozemlje, kamor padejo, kar pomeni še dodatno nevarnost za civilno prebivalstvo, ki mora po ustavitvi sovražnega ognja živeti na območju spopadov in trepetati za svoja in življenja svojih bližnjih.

B. T.