Vse skupaj je močno načelo demokratične procese zlasti v mladih demokracijah srednje in vzhodne Evrope. Zaupanje v politično oblast in voditelje je na najnižji ravni doslej.

Zdravstvena kriza je kmalu postala kriza demokracije, še posebej v državah srednje in vzhodne Evrope, pravi politolog, predsednik srednjeevropske politološke asociacije Miro Haček. "Močnejši so postali populistični voditelji, ki so poskušali na neki način izredno stanje, tudi če ga niso razglasili, izkoristiti za povečanje svoje politične moči in tudi za svoje politično preživetje," pravi.

Nekateri so si to še dodatno olajšali z razglasitvijo izrednih razmer. "In si na ta način olajšali vladanje, zaobšli zakonodajno vejo oblasti in vladali z dekreti, čeprav so imeli v parlamentih udobno večino in bi zlahka uporabili tudi klasični zakonodajni proces."

Nekaj od tega smo lahko opazovali tudi v Sloveniji, najdlje pa je šla Madžarska, ki pri izrednih razmerah vztraja tudi zdaj. O tem, kako iz tega, bo na Bledu razpravljalo več kot 140 politologov. Izzivi so povrnitev zaupanja v demokracijo, varnostna politika in svetovna ekonomska kriza, ki jo bomo zagotovo v kratkem občutili vsi. Eno od osrednjih sporočil pa je: "Nikoli ne bo več tako, kot je bilo pred pandemijo."