Obama je v torek zvečer obiskal mesto El Paso v zvezni državi Teksas na meji z najbolj smrtonosnim mestom na svetu, Ciudad Juarezom v Mehiki, in kongres pozval k sprejetju reforme priseljenske zakonodaje, ki jo republikanci ustavljajo že več let. Pojasnil je, da reforma utira pot k ureditvi nezakonitega statusa za priseljence in predvideva kazni za delodajalce, ki izkoriščajo in najemajo nezakonite delavce.

Kongres je pozval, naj se vzdrži običajnih "washingtonskih igric" in sprejme to zahtevno reformo, ki bi spremenila sistem priseljevanja do te mere, da bi izobražene priseljence, pripravljene sodelovati, dejavneje vključili v ameriško družbo, pri tem pa bi ustavili izkoriščanje nezakonitih priseljencev, ki delajo v nemogočih razmerah in za zelo nizke plače.

Obama je ob tem pojasnil, da je Bela hiša naredila več, kot so zahtevali republikanci, a zanje to še vedno ni dovolj, da potrdijo reformo. Podobno reformo je skušal izvesti že Obamov predhodnik George Bush, a ji je večina republikancev nasprotovala, tudi ob sodelovanju nekaterih demokratov. Demokratska večina v predstavniškem domu kongresa je lani sicer sprejela predlog zakona o reformi, ki pa je zaradi republikanske blokade propadel v senatu.

Obama se je pošalil iz republikancev
"Moramo se združiti v reformi, ki bo odsevala naše vrednote, vrednote pravne države in države priseljencev, ki od vseh zahteva, da prevzamejo odgovornost," je povedal Obama in ob tem dodal, da je zadovoljil pozive konservativcev in okrepil varnost na mejah, povečal število mejnih agentov, skoraj dokončal mejno ograjo, povečal pregled tovora in povečal izgon nezakonitih priseljencev.

Ob tem se je Obama tudi ponorčeval iz republikancev. "Vse smo naredili, kar so zahtevali tisti republikanci, ki so dejali, da podpirajo širšo reformo, če smo le resni glede njenega izvajanja. A čeprav smo ugodili vsem njihovim zahtevam, se bo vedno našel nekdo, ki bodo skušali reformo znova ustaviti. Mogoče bodo rekli, da potrebujemo jarek. Ali krokodile v njem," je dejal predsednik Obama.

Nasprotniki, predvsem konservativci, so reformo kritizirali kot "nesprejemljivo pomilostitev za ljudi, ki so prekršilli zakon", pa čeprav so demokrati eno od določil uvedli izrecno za tiste, ki so v ZDA prišli že kot otroci.

Obama bi lahko računal na glasove priseljencev
S sprejetjem omenjene reforme bi Obama na predsedniških volitvah novembra 2012 zagotovo lahko računal na glasove volivcev z latinskoameriškimi koreninami, ki že več kot desetletje čakajo na ureditev svojega pravnega položaja. V ZDA trenutno živi 11 milijonov nezakoniti priseljencev, največ Hispancev. Na volitvah leta 2008 je za Obamo glasovalo 67 odstotkov priseljencev, za njegovega nasprotnika Johna McCaina pa 31 odstotkov.

Ker v Washingtonu še niso sprejeli priseljenske reforme, so nekatere zvezne države ukrepale same. Tako so Arizona, Utah in Georgia sprejele zvezne zakone, na podlagi katerih je policija dobila pooblastila, da lahko od ljudi, za katere sumi, da so nezakoniti priseljenci, zahteva dokumente.