Nekateri inuitski lovci opažajo, da so celo severni jeleni tolstejši kot nekdaj po zaslugi paše na grenlandski navadno zamrznjeni tundri, tamkajšnjim nabiralcem pa ni več treba hoditi ure in ure v iskanju divjih zelišč.
To je plod podnebnih sprememb na Grenlandiji, kjer zdaj tamkajšnji prebivalci zaradi daljših in toplejših poletij lahko gojijo take vrste povrtnin, ki so se še pred leti zdele povsem nemogoče. "Stvari preprosto rastejo hitreje," pravi Ernst, vodja kuhinje v restavraciji Roklubben, ki stoji ob zaledenelem jezeru blizu nekdanjega ameriškega vojaškega oporišča.
"Vsako leto poskušamo nove stvari," dodaja Ernst, ki mu je uspelo v svojem rastlinjaku vzgojiti krompir, timijan, paradižnik, paprike in celo jagode, ki jih je postregel presenečenim skandinavskim petičnim gostom modre krvi. "Sem sem prišel leta 1999 in nihče ni niti sanjal o čem takem. Ampak zdaj se zdijo poletni dnevi toplejši in daljši."

Marca je bilo 20 stopinj pod ničlo, ampak dnevi so bili sončni, zrak pa je preveval skorajda pomladni občutek. Ernst razkazuje svoj rastlinjak in zunanji zimski vrt. Več sto kilometrov južno nekateri kmetje zdaj pridelujejo seno, ovčjih farm je vse več. Nekateri supermarketi v prestolnici Nuuk poleti celo prodajajo tam pridelano zelenjavo.
Vse skupaj je še vedno v povojih, je pa zgovoren znak sprememb, da je grenlandska vlada letos imenovala komisijo za preučevanje, kako bi globalno segrevanje lahko pomagalo kmetom povečati njihovo agrikulturno proizvodnjo in s tem zamenjati drago uvoženo hrano.

Krompir v porastu
Spremembe se že dogajajo. V tržne namene gojenega krompirja na jugu Grenlandije so lani natehtali že 100 ton, kar je še enkrat več kot leta 2008. Tudi pridelek zelenjave naj bi se letos podvojil v primerjavi z lanskim letom. Nekateri politiki upajo, da bo segrevanje tej ogromni deželi omogočilo zmanjšati njeno odvisnost od svoje nekdanje kolonialistične gospodarice Danske.

Grenlandija, ki je samoodvisna na vseh področjih, razen pri obrambi in varnosti, je odvisna od danske subvencije okoli 450 milijonov evrov letno, kar znaša polovico grenlandskega proračuna. A taljenje ledenikov je dalo zagon ne le rudarstvu in naftni industriji, ampak tudi kmetijstvu. "Zaradi globalnega segrevanja pričakujem velik razvoj na področju ovčereje in kmetijstva. To lahko postane pomembno dopolnilo našemu gospodarstvu," je dejal zdaj že nekdanji premier Kuupik Kleist, čigar vlada je imenovala komisijo.

Lažno zavajanje z imenom
Domačini radi povedo, kako je Erik Rdeči v 10. stoletju prvi priplul v tukajšnje južne fjorde in ledeni otok oklical za Grenlandijo, da bi z mikavnim imenom sem privabil še druge. Verjetno prvi primer lažnega oglaševanja v zgodovini. Čeprav obstajajo dokazi, da je bilo podnebje takrat toplejše, tako da so v vikinških naselbinah lahko pet stoletij gojili povrtnine, dokler niso skrivnostno izumrle. Obseg te nove agrikulture je za zdaj še majcen.
Na jugu Grenlandije, kjer se posledice globalnega segrevanja najbolj občutijo, je le nekaj deset ovčjih farm. Krav je manj kot sto. Je pa res, da z zgolj 57.000 večinoma inuitskih prebivalcev lačnih ust ni veliko. "To morate postaviti v perspektivo. Včasih smo bili čista Arktika, zdaj pa smo bolj Subarktika, a smo še vedno Arktika," pravi Kenneth Hoegh, agronom in nekdanji vladni svetovalec.

A simbolično gre za veliko stvar, ki postavlja v ospredje spreminjanje podnebja, zaradi katerega so se temperature na Arktiki od predindustrijskih časov povišale za še enkrat več od svetovnega povprečja. "Danes so na jugu Grenlandije ogromna območja, kjer lahko gojite pridelke," razlaga Josephine Nymand, znanstvenica z grenlandskega inštituta naravnih virov v Nuuku. "Najbolj so spremembe koristile krompirju. Zelo uspešno je tudi zelje."

O neučakanosti Grenlandcev
Sten Erik Langstrup Pedersen, ki vodi ekološko farmo ob fjordu blizu Nuuka, je prvi krompir pridelal leta 1976. Danes lahko seje že dva tedna prej v maju, žanje pa tri tedne pozneje v oktobru. Pedersen je pred dobrim desetletjem gojil le 15 sort zelenjave, danes jih lahko že 23, med drugim fižol, grah, zelišča in jagode. Njegove jagode so celo odkupile nekatere vrhunske restavracije v Köbenhavnu. Je pa skeptičen, koliko se bo to uresničilo v praksi. "Grenlandci so neučakani. Ko vidijo tjulnja, hočejo nemudoma v lov. Nikdar ne morejo počakati na zelenjavo, da zraste," pravi.

A potencial nedvomno je. Hoegh ocenjuje, da bi Grenlandija lahko zadostila polovici svojih potreb po hrani iz doma pridelanih pridelkov, ki bi bili cenejši od danskih. Je pa res, da globalne spremembe otoku ne prinašajo samo plusov. Poletja so res toplejša, a je dežja manj. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi Grenlandija lahko kmalu potrebovala namakalni sistem, kar je precej ironično za deželo ledu in jezer.
In lansko poletje je bliskovita poplava, ki naj bi jo povzročilo taljenje ledenika, odnesla edini most, ki je povezoval Ernstovo restavracijo z letališčem. Bilo je ravno sredi turistične sezone, restavracija pa je izgubila na tisoče dolarjev. Zlovešč opomnik, da bo svetovno segrevanje prineslo svoje težave. A za Pedersena in njegov fjord je prihodnost videti svetla. "Bolj ko bo vroče, bolje bo. Vsaj zame," pravi Pedersen.