Verska procesija ob tretji obletnici osvoboditve Buče. Foto: EPA
Verska procesija ob tretji obletnici osvoboditve Buče. Foto: EPA

Ob obletnici je v ponedeljek v Ukrajini potekala spominska slovesnost, ki so se je udeležili tudi predsedniki parlamentov iz 16 članic EU-ja in Združenega kraljestva ter podpredsednik Evropskega parlamenta.

Ob osvoboditvi mesta Buča so v javnost prišli fotografije in posnetki, ki pričajo, da so ruske sile med bitko za Bučo in okupacijo mesta pobile več sto ukrajinskih civilistov in vojnih ujetnikov. Moskva zanika odgovornost za pokol.

"Uradno je bilo dokumentiranih več kot 183.000 zločinov, povezanih z rusko agresijo na Ukrajino," je dejal Zelenski na vrhu evropskih uradnikov v Buči.

Dodal je, da število zločinov, ki ga je Ukrajina dokumentirala od polne invazije februarja 2022, ne vključuje zločinov z večine ukrajinskega ozemlja, ki ga trenutno zaseda Rusija.

"Potrebujemo učinkovito mednarodno pravo, ki bo zagotovilo zaščito naših ljudi in celotne evropske družbe pred takšnimi grožnjami," je dejal Zelenski. "Da bi preprečili širjenje zla, moramo poskrbeti za pravičnost. Pritisk na Rusijo in sankcije proti njej so nujni, da se vojna in zlorabe ne bi še naprej širile."

Zelenski se je s prvo damo Oleno Zelensko in evropskimi uradniki na obisku poklonil žrtvam ruske enomesečne okupacije Buče leta 2022. Po navedbah vršilca dolžnosti ukrajinskega generalnega tožilca Oleksija Homenka so ruske sile na območju Buče zagrešile več kot 9000 kaznivih dejanj, od tega 1800 umorov.

Vojaško pokopališče v Buči. Foto: Reuters
Vojaško pokopališče v Buči. Foto: Reuters

Vojne zločine preiskuje tudi ICC

Veliko večino primerov vojnih zločinov proti Rusiji preiskuje Ukrajina in jim sodi na lokalni ravni. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC), ki se mu je Ukrajina uradno pridružila letos, prav tako izvaja preiskave odmevnih primerov.

Mednarodno kazensko sodišče je izdalo tudi nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi deportacije ukrajinskih otrok, kar Moskva zavrača kot pravno nepomembno.

ZDA in Rusija ne priznavajo pristojnosti sodišča, ameriški predsednik Donald Trump pa je sprožil gospodarske in potovalne sankcije proti sodnikom sodišča za vojne zločine zaradi njegovih preiskav ameriških državljanov ali zaveznikov ZDA.

Z ameriško zamrznitvijo financiranja tujih organizacij so brez sredstev ostali tudi programi pomoči, ki so ukrajinskim oblastem zagotavljali strokovno znanje in nadzor.

Vršilec dolžnosti ukrajinskega generalnega tožilca Oleksij Homenko je v ponedeljek dejal, da so ukrajinske oblasti do zdaj obtožile 178 ljudi, 21 pa jih je bilo obsojenih. Dejal je, da Kijev še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in 25 drugimi državami, ki izvajajo lastne preiskave.

Kallas: Obstajajo prepričljivi dokazi o vojnih zločinih v Buči

Obstajajo prepričljivi dokazi o vojnih zločinih v ukrajinskem mestu Buča, kjer naj bi ruska vojska pobila več sto ukrajinskih civilistov, je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas.

Klakočar Zupančič na obisku v Buči

Spominske obletnice ob obletnici osvoboditve Buče in parlamentarnega vrha se je udeležila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, na katerem je poudarila, da dogodkov v Buči ne smemo pozabiti.

"Ne impresionirajo me dejanja starejših, prepotentnih, bogatih mož, oblastnikov velikih držav z avtokratskimi težnjami, ki mislijo, da se lahko igrajo s svetom, izjemno se me pa dotaknejo ljudje, ki gredo v prvo vrsto na fronto, brezpogojno dajo svoje življenje in ostanejo brez imen," je za STA ob koncu obiska dejala Klakočar Zupančič.

Kot je pojasnila dan po tretji obletnici osvoboditve Buče, so med dokazi fotografije, zapisi telefonskih pogovorov in dešifriranih sporočil poveljnikov na ruskih radijskih kanalih. "Tega ni mogoče zanikati – točno vemo, kdo so storilci," je poudarila Kallas po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Kallas je danes pred evropskimi poslanci poudarila, da EU podpira ukrajinsko generalno tožilstvo in krepi njegove zmogljivosti za preiskovanje kaznivih dejanj, tudi s civilno svetovalno misijo EU-ja. Povedala je še, da se krepijo prizadevanja za ustanovitev posebnega sodišča, ki bi od Rusije zahtevalo odgovornost za invazijo v Ukrajini. Na tem sodišču naj bi Rusiji sodili zaradi kaznivega dejanja agresije, za katero ICC ni pristojen.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije je še dejala, da EU pozdravlja pogovore o prekinitvi ognja v Ukrajini, jo pa moti, da so pogovori o prekinitvi ognja usmerjeni v napade. Dodala je, da Unija podpira načrt, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava ter ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.

Zajem slike z nedatiranega videoposnetka, ki ga je objavila tiskovna služba ruskega obrambnega ministrstva. Ruska 152-milimetrska samovozna havbica 2S5 Giatsint-S, ki strelja na ukrajinske položaje na neznani lokaciji v Ukrajini. Foto: EPA
Zajem slike z nedatiranega videoposnetka, ki ga je objavila tiskovna služba ruskega obrambnega ministrstva. Ruska 152-milimetrska samovozna havbica 2S5 Giatsint-S, ki strelja na ukrajinske položaje na neznani lokaciji v Ukrajini. Foto: EPA

V Ukrajini prvič letos noč brez napadov z brezpilotniki, rusko topništvo ciljalo Herson

Ruske sile so v jutranjem obstreljevanju zadele energetsko poslopje, zaradi česar je 45.000 ljudi v Hersonu ostalo brez elektrike, je na novinarski konferenci v Kijevu dejal zunanji minister Andrij Sibiga.

Ukrajinska vlada je od nedavnega sprejetja dogovora z Rusijo o medsebojnem nenapadanju energetike Moskvo večkrat obtožila kršitev določil sporazuma. Enako ukrajinskim silam očitajo tudi na ruskem obrambnem ministrstvu.

Prvič v letu 2025 pa ukrajinska zračna obramba ponoči ni posredovala proti ruskim brezpilotnim letalnikom. Kljub temu noč ni minila popolnoma mirno, saj so sestrelili dve raketi na območju Zaporoške oblasti. O novem obstreljevanju poročajo tudi z ruske strani fronte.