"Ukrajinci! Svoje ljudi vračamo domov. Izmenjava se je pravkar končala. Danes imamo 215 dobrih novic. 215!" je izmenjavo ujetnikov navdušeno komentiral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Iz ruskega ujetništva smo rešili 215 ljudi – branilcev Azovstala in Mariupolja, pripadnikov narodne garde, marincev, mejnih straž, policistov, pripadnikov teritorialne obrambe in varnostnih služb. Zdaj so na varnem. Spominjamo se vseh in jih poskušamo rešiti," je nato danes zapisal na Twitterju.

Ob tem se je ukrajinski predsednik zahvalil turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu za "njegovo vodilno vlogo pri osvoboditvi" ukrajinskih borcev in Savdski Arabiji za posredovanje pri osvoboditvi desetih tujih državljanov, ki so bili v okviru izmenjave osvobojeni iz ujetništva v Rusiji.

Izmenjava je sicer potekala v več delih. Najprej je Rusija Ukrajini izročila 200 ukrajinskih ujetnikov, od tega 188 pripadnikov bataljona Azov, t. i. zadnjih branilcev Mariupolja, ki zaradi svojega vztrajanja v tamkajšnji jeklarni Azovstal v Ukrajini veljajo za narodne junake. Azov je sicer ultranacionalistični bataljon, katerega številni pripadniki so odkriti neonacisti. Bataljon je uporabljal tudi neonacistično simboliko.

V Rusijo prispel Putinov zaveznik, čigar stranko je Kijev prepovedal

V zameno je dobila 67-letnega proruskega ukrajinskega oligarha Viktorja Medvedčuka, ki so ga ukrajinske varnostne sile aretirale aprila. Proruski politik in eden najbogatejših Ukrajincev je bil namreč v hišnem priporu v Kijevu, iz katerega je kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini pobegnil, a so ga nato prijeli na zahodu države.

Medvedčuk je sicer veljal za glavnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina v Kijevu. Leta 2018 je ustanovil stranko Opozicijska platforma za življenje, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2019 zasedla drugo mesto, tik za blokom Zelenskega. V ukrajinskem parlamentu je imela približno trideset poslancev, preden so jo marca prepovedali.

Začasni vodja ukrajinske varnostne službe Vasil Malijuk je v izjavi opozoril, da Medvedčuk ni bil le tesen prijatelj Putina, ampak tudi državni izdajalec, za kar obstaja vrsta dokazov. V preiskavi proti njemu so po besedah Malijuka med drugim "nevtralizirali številne subverzivne mreže in priprli izdajalce".

Predsednik Zelenski je prepričan, da je zamenjava Medvedčuka za "resnične borce" dobra novica. Kot je poudaril, so od njega v preiskavi "pridobili vse, kar so potrebovali", da ugotovijo resnico.

V drugi fazi izmenjave so medtem pet ukrajinskih poveljnikov, med njimi poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, zamenjali za 55 ruskih ujetnikov, ki jih je Zelenski označil kot ljudi, ki "si ne zaslužijo ne pomilovanja, ne sočutja, niti omembe ne. Tisti, ki so se borili proti Ukrajini. In tisti, ki so izdali Ukrajino. Tisti, ki jih zagotovo ne potrebujemo."

Omenjenih pet ukrajinskih poveljnikov so medtem, kot je pojasnil, prepeljali v Turčijo. Tam naj bi udobno in varno živeli do konca vojne "pod osebnim protektoratom turškega predsednika," je na Twitterju zapisal beloruski opozicijski medij Nexta.

Izpuščenih deset tujcev

V zadnji fazi je Rusija izpustila še deset tujih zapornikov – pet Britancev, dva Američana, enega Maročana, enega Šveda in enega Hrvata. Domov jih bodo prepeljali skozi Savdsko Arabijo, kjer so ponoči že potrdili njihov prihod. Hrvaško zunanje ministrstvo je svojega državljana identificiralo kot Vjekoslava Prebega, ki je bil zajet aprila. Domov naj bi se vrnil še danes.

Pogajanja o varnem območju okoli jedrske elektrarne

Z Rusijo in Ukrajino potekajo "resnična pogajanja" o vzpostavitvi varnega območja oziroma območja brez spopadov okoli jedrske elektrarne Zaporožje, je v sredo sporočil vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi.

Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku se je Grossi na to temo pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo pa tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nato je novinarjem po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zatrdil, da se glede Zaporožja "zadeve premikajo".

Konkretnih rezultatov sicer še ni, so pa na pogajalski mizi že "zelo konkretni" predlogi. Grossi obenem ocenjuje, da se vsi strinjajo, da je vzpostavitev varne cone na območju največje ukrajinske in tudi evropske jedrske elektrarne, ki jo zdaj zasedajo ruske sile, ključna prioriteta.

"Že samo dejstvo, da zunanja ministra Rusije in Ukrajine sedita z menoj in poslušata naše ideje, je po mojem dober znak, da obstaja zelo trdna osnova, da do tega (vzpostavitve varne cone) pride," je povedal.

Sicer pa vodjo IAEA-ja zelo skrbijo vse slabše razmere v jedrski elektrarni, in kot je opozoril, je treba ukrepati hitro. "Odločiti se moramo čim prej," je poudaril in dodal, da želi pogajanja nadaljevati s čimprejšnjim obiskom tako v Ukrajini kot v Rusiji.

Ruske sile so jedrsko elektrarno s šestimi reaktorji, ki velja za največjo v Evropi, zasedle kmalu po začetku invazije. Strah pred jedrsko katastrofo se je povečal, potem ko so se v začetku julija okrepili spopadi v njeni okolici. Odgovornost za obstreljevanje sprti strani vseskozi prelagata druga na drugo.

Na začetku septembra je na območje jedrske elektrarne dopotovala ekipa strokovnjakov IAEA-ja, nekaj članov je ostalo na njenem območju in stalno spremljajo razmere.

IAEA, Ukrajina in njene zahodne zaveznice so že večkrat pozvale k demilitarizaciji območij, ki obkrožajo jedrske elektrarne v državi. Na začetku vojne so spopadi potekali tudi v bližini Černobila na severu, kjer je jedrska eksplozija leta 1986 povzročila ogromno škodo.

Ukrajinska stran je v ponedeljek ruske sile obtožila obstreljevanja še ene jedrske elektrarne, in sicer jedrske elektrarne Južnoukrajinsk v regiji Mikolajiv na jugu države. Njen direktor Igor Polovič je v torek ocenil, da Rusija stopnjuje "jedrsko izsiljevanje".

Zelenski na zasedanju Generalne skupščine pozval k "pravični kazni" za Rusijo

Zelenski je v nagovoru Generalne skupščine ZN-a pozval k "pravični kazni" za Rusijo in vzpostavitvi posebnega sodišča za zločine te države v Ukrajini.

V posnetem videonagovoru je Zelenski Rusijo v uvodu obtožil, da je s svojo "nezakonito vojno" povzročila "katastrofalno turbulenco".

Zelenski je Generalno skupščino ZN-a nagovoril na dan, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal delno mobilizacijo v Rusiji, kjer naj bi vpoklicali 300.000 rezervistov. Odločitev je sprožila proteste na ulicah ruskih mest.

Po besedah ukrajinskega predsednika je ta ukrep znak, da Putin ni resen glede mirovnih pogovorov. Obsodil je tudi načrte za izvedbo referendumov na ozemlju Ukrajine, ki je pod rusko okupacijo, o priključitvi Rusiji.

"Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejši od teroristične države," je poudaril.

Posebno sodišče bi pomagalo pri kaznovanju Rusije zaradi kraje ozemlja in poboja več tisoč ljudi, je dejal Zelenski. Omenil je odkritje 445 trupel v Izjumu na severovzhodu Ukrajine, ki je bilo nedavno osvobojeno ruskega nadzora.

Zelenski je 15-krat izrekel besedo "kazen", ki je tudi prva od njegovih petih pogojev za mir, o katerih naj se ne bi pogajal. Ruska agresija mora imeti posledice, je dejal, in sicer v obliki dodatnih sankcij in odvzema statusa stalne članice Varnostnega sveta ZN-a. To Kijev predlaga že dlje časa.

Pozval je k zaščiti življenj Ukrajincev in spoštovanju mednarodno priznanih meja Ukrajine.

Kot četrti in peti pogoj je omenil nova varnostna zagotovila za Ukrajino in poenotenje sveta v obsodbi ruske agresije.

Zelenski se je v nagovoru zahvalil 101 članici Generalne skupščine, ki je glasovala za to, da jih lahko nagovori po videu, obsodil pa je sedem članic, vključno z Rusijo, ki so temu nasprotovale. Kritiziral je tudi države, ki so glede vojne v Ukrajini ostale nevtralne.

EU obsoja Putinove zadnje ukrepe

Medtem so zunanji ministri EU-ja na sinočnjem izrednem srečanju, ki ga je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, v skupni izjavi ostro odzvali na zadnje poteze ruskega predsednika Putina glede vojne v Ukrajini.

Izjava ministrov po srečanju, kjer je Evropsko komisijo zastopal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, Slovenijo pa ministrica Tanja Fajon, najostreje obsoja zadnje stopnjevanje ruske nezakonite, neizzvane in neupravičene agresije proti Ukrajini.

"Rusija je 21. septembra z napovedjo delne mobilizacije izbrala pot konfrontacije, prav tako tudi s podporo nezakonitim referendumom na zasedenih ukrajinskih ozemljih ter z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje," je zapisano v izjavi.

EU najostreje obsoja načrte za izvedbo nezakonitih referendumov s ciljem ruske prisvojitve delov regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Gre za novo brezobzirno kršitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, sporočajo ministri, ki Rusijo ponovno pozivajo k spoštovanju Ustanovne listine ZN-a.

Vsi, ki bodo sodelovali pri takih nezakonitih referendumih in drugih kršitvah mednarodnega prava, bodo kaznovani, izjava pa napoveduje tudi nove sankcije proti Rusiji, takoj ko bo to usklajeno s partnerji, so zapisali.

"EU in njegove članice ne bodo omenjenih ozemelj nikoli priznali za kar koli drugega kot del Ukrajine in bodo še naprej podpirali ukrajinska prizadevanja za obnovo ozemeljske celovitosti, dokler bo to potrebno," so še navedli v izjavi, ki pozdravlja tudi pogum in uspehe ukrajinskih sil med zadnjo protiofenzivo.

"Namigi na uporabo jedrskega orožja ne bodo omajali naše odločnosti in enotnosti pri podpori Ukrajine," piše v izjavi. V njej EU ponovno potrjuje tudi zavezo k podpori svojim vzhodnim partnerjem in Zahodnemu Balkanu. Rusijo poziva, naj se takoj in brezpogojno umakne iz Ukrajine.

Blinken: Putinova misija propada

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je medtem napovedano delno mobilizacijo označil za potrditev težav, ki jih ima Rusija na bojišču, pa tudi nepopularnost vojne in nepripravljenost Rusov, da v njej sodelujejo.

"Predsednik Putin ne nastopa s položaja moči, ampak gre za novo znamenje propadanja njegove misije. Popolnoma zaupamo, da bodo Ukrajinci še naprej izkazovali odločnost in pogum v boju za suverenost in neodvisnost," je sporočil Blinken in prav tako obljubil nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna.

Blinken je ob tem zahteval, da Putin odgovarja za kršitve mednarodnega reda. "Pred našimi očmi se ruši prav mednarodni red, ki smo se zbrali, da ga podpremo. Putinu ne moremo dovoliti, da mu to tudi uspe," je opozoril. Ruskega predsednika je obtožil, da je z nedavnimi ukrepi, med drugim z delno mobilizacijo in načrtovanjem referendumov na ukrajinskem ozemlju, dolil "olje na ogenj".

Borrell pa je že pred tem na novinarski konferenci ostro obsodil zadnje Putinove poteze in zagotovil, da ruskemu predsedniku z načrti ne bo uspelo v prihodnje, tako kot mu ni uspelo do zdaj.

"Putinova grožnja, da uporabi vse oborožene vire, ki jih ima na voljo, namiguje na možnost uporabe orožja za množično uničenje. To je grožnja vsemu svetu. Mednarodna skupnost se mora odzvati. Najbolj cinično je to, da je to storil na mednarodni dan miru in med zasedanjem Generalne skupščine," je dejal Borell.

Napovedal je, da bo danes govoril na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a o Ukrajini. "Jasno je, da želi Rusija uničiti Ukrajino z vsemi sredstvi. Mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN-a krši od vsega začetka, zdaj pa kaže, da želi Putin uničiti Ukrajino. Mednarodna skupnost, ki je zbrana tukaj v New Yorku, mora v celoti doumeti, kaj je na kocki," je dejal Borrell in ponovil, da se Evropska unija ne vede sovražno. Ukrajini zagotavlja orožje, sama pa se neposredno v vojno ne vmešava.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je medtem na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a obsodil ruske grožnje o uporabi jedrskega orožja in napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini za priključitev Rusiji. "Zadnji dogodki so nevarni in skrb vzbujajoči. Nekoč nepredstavljiva zamisel o jedrskem spopadu, je postala predmet razprave," je dejal Guterres in hkrati poudaril, da je zaskrbljen tudi zaradi poročil o načrtih za organizacijo referendumov na območjih Ukrajine, ki trenutno niso pod nadzorom kijevske vlade. "Vsaka priključitev ozemlja države od druge države, ki je posledica grožnje s silo ali njene uporabe, je kršitev Ustanovne listine ZN-a in mednarodnega prava."

Kijev: Ruska invazija Ukrajino do zdaj stala skoraj 1000 milijard dolarjev

Ruska invazija je Ukrajino doslej stala že skoraj 1000 milijard dolarjev, je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika za gospodarstvo Oleg Ustenko. Kot je pojasnil na zasedanju Nemškega sveta za mednarodne odnose v Berlinu, je ta znesek petkrat višji od letnega bruto domačega proizvoda Ukrajine pred vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ustenko je uničenje Ukrajine in to, da so morali zaradi vojne številni zapustiti domove, označil za veliko težavo za javne finance.

Dodal je, da tudi številna podjetja, ki v invaziji niso bila uničena, ne delujejo s polno zmogljivostjo ali delajo le nekaj ur dnevno. "To pomeni, da se bo v proračun nateklo precej manj sredstev, kot je bilo sprva pričakovati," je poudaril.

Kljub drastičnemu zmanjšanju vladnih izdatkov ima Ukrajina od februarja, ko se je začela ruska invazija, po besedah Ustenka okoli pet milijard evrov (4,9 milijarde dolarjev) primanjkljaja mesečno. V Kijevu pričakujejo, da bodo primanjkljaj prihodnje leto zmanjšali na okoli 3,5 milijarde evrov (3,45 milijarde dolarjev) mesečno.

Ukrajinska vlada pričakuje, da se bo ukrajinsko gospodarstvo letos skrčilo za 35 do 40 odstotkov, je še dejal Ustenko. Po njegovih besedah gre za največji padec BDP-ja v državi od leta 1991 oziroma od ustanovitve sodobne ukrajinske države, še poroča AFP.

Ukrajina je Mednarodni denarni sklad avgusta zaprosila za nov program posojil. Svetovna banka je 9. septembra stroške obnove Ukrajine ocenila na skoraj 350 milijard evrov, ob tem pa opozorila, da bodo ob nadaljevanju vojne ti stroški še narasli.