Zelenski se mudi na turneji po baltskih državah, ki jo je v sredo začel v Litvi in jo bo po obisku Estonije zaključil v Latviji, kar je sicer tudi prva pot ukrajinskega predsednika v tujino v letošnjem letu.

Med obiskom v Litvi je vlada v Vilni napovedala 200 milijonov evrov vojaške pomoči Kijevu, ki bo med drugim vključevala strelivo, generatorje in detonacijske sisteme. Zelenski si prizadeva za krepitev pomoči Ukrajini, potem ko je ameriški kongres razdeljen glede dodatne pomoči, Madžarska pa z vetom blokira pomoč Evropske unije.

Tri baltske države so bile prve zahodne države, ki so Ukrajini dobavile orožje po začetku ruske vojaške agresije februarja leta 2022.

Zelenski je po pogovorih z estonskim predsednikom Alarjem Karisom dejal, da bi vsakršen premor pri obrambi Ukrajine pred rusko agresijo le okrepil moč Rusije in ji omogočil, da se dodatno oboroži. Po njegovih besedah se Rusija spopada s "primanjkljajem" streliva in se trudi obnoviti svoje elitne enote, kar vpliva na njeno obnašanje na bojišču. Kot je zatrdil, se pogaja z Iranom o nakupu raket, medtem ko je od Severne Koreje že prejela več kot milijon kosov streliva.

"Dajte Ruski federaciji dve do tri leta časa in nas bo potem preprosto uničila. Tega tveganja ne bomo sprejeli," je poudaril na skupni novinarski konferenci s Karisom, ki je medtem opozoril, da bi morala mednarodna skupnost okrepiti pomoč Ukrajini in ji pomagati na poti do zmage. Ob tem je dodal, da "obstaja upanje, da bo to zadnja vojaška agresija v Evropi".

Zelenski je prepričan, da premor ne bi vodil v konec vojne in ne bi privedel do političnega dialoga z Rusijo ali s kom drugim. "In hvala bogu, da o tem odločamo v Ukrajini in zato ne bo premorov, ki bi koristili Rusiji," je dejal Zelenski, ki ni želel komentirati izjav italijanskega obrambnega ministra, da je v konfliktu prišel čas za diplomacijo.

"Nikoli se o tem nisem pogovarjal z Italijo na nobeni ravni, zato težko komentiram," je dejal ukrajinski predsednik.

"Ukrajinska protiofenziva ni prinesla želenega rezultata"

Italijanski obrambni minister Gudio Crosetto je v sredo v italijanskem parlamentu dejal, da je prišel čas, ko bi morala diplomacija utreti pot miru med Ukrajino in Rusijo, pri čemer je po njegovih besedah trdna podpora Zahoda Kijevu ključnega pomena, da se zagotovi resnost pogajanj.

Kot je italijanskim poslancem povedal Crosetto, ukrajinska protiofenziva v letu 2023 ni prinesla želenega rezultata in je treba na vojaške razmere gledati realistično. "S tega vidika se zdi, da je prišel čas za prodorno diplomacijo, poleg vojaške podpore, saj z obeh strani prihaja vrsta pomembnih signalov," je dejal.

Rusija postopoma kaže pripravljenost za pogajanja in zaščito svojega gospodarstva, medtem ko je stališče Ukrajine videti manj brezkompromisno kot prej, meni italijanski minister. "Vse to je treba upoštevati na poti do pogajanj za zaustavitev konflikta in kasnejšega procesa normalizacije odnosov, ne samo Rusije z Ukrajino, ampak tudi z zahodnimi državami," je dejal.

Rusija je izjavila, da je pripravljena na mirovna pogajanja, če bo Ukrajina upoštevala "novo realnost", kar za Moskvo pomeni priznanje, da Rusija nadzoruje približno 17,5 odstotka ukrajinskega ozemlja.

Zelenski je do zdaj zavračal kakršna koli pogajanja z Rusijo, ki bi pomenila ohranitev zdajšnjega stanja na bojišču. "Zdi se, da domača fronta v Ukrajini ni več tako enotna kot v preteklosti pri podpori politiki predsednika Zelenskega, kar se kaže v nekaterih razlika v političnem diskurzu," je glede notranje politike v Ukrajini še dejal Crosetto.