Posebni odposlanec Združenih narodov Staffan de Mistura je pred začetkom pogajanj dejal, da ne pričakuje preboja, a izrazil pričakovanje, da bodo pogovori produktivni in bodo pripomogli k iskanju politične rešitve, s katero bi se končala šestletna vojna.

De Mistura je sicer izrazil upanje, da mu bo uspelo vse strani še danes posesti za isto mizo, a za popoldne načrtovan sestanek so zaradi nestrinjanj glede poteka že preložili. Težave naj bi nastale, ker sirsko opozicijo zastopa več skupin, in sicer krovni Visoki pogajalski odbor (HNC), ki želi neposredna pogajanja z režimom, in delegaciji iz Kaira in Moskve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odposlanec je v sredo dejal, da je Rusija, ki podpira režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada, pozvala sirsko vlado, naj v času pogajanj preneha napadati območje, na katerem je bilo decembra doseženo premirje, k temu pa so pozvali tudi druge vpletene strani. Nekaj ur pozneje je sirska opozicija pozvala tudi k dvostranskim pogajanjem z vladno stranjo, tiskovni predstavnik sirske opozocije Salem Al Muslet pa je dejal, da ne želijo, da bi se tokratni pogovori končali brez sadu, kot so se lanski.

Zadnja pogajanja pod pokroviteljstvom ZN-a so bila aprila lani. Turčija, ki je glavna podpornica sirske opozicije, je v tem času otoplila partnerske odnose z Rusijo, ki velja za glavno podpornico sirskega režima, ZDA, ki so bile doslej najglasnejše pri zahtevi po odhodu Al Asada, pa so dobile novega predsednika, čigar politika glede Sirije še ni popolnoma jasna.

Januarja so v Astani pod pokroviteljstvom Turčije, Rusije in Irana potekali ločeni pogovori glede Sirije, ki so bilI za poznavalce uvod v zdajšnje pogovore, tudi tisti pa so se končali brez občutnega napredka.

Konec decembra je sicer začelo veljati premirje, ki sta ga s pogajanji dosegli Rusija in Turčija, in naj bi veljalo na ozemlju vse države, razen na območjih pod nadzorom skrajne sunitske skupine Islamska država, toda iz države še vedno poročajo o spopadih med vladnimi in uporniškimi silami.

Putin: Rusija želi "stabilizirati legitimne oblasti"
Kot je dejal ruski predsednik Vladimir Putin, je cilj Rusije v Siriji "stabilizirati legitimne oblasti" in zadati odločilen udarec mednarodnemu terorizmu. "Prej bodo v državi dosegli politično rešitev, boljše možnosti bo imela mednarodna skupnost za končanje teroristične kuge na sirskem ozemlju," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Putin je dodal, da je rusko posredovanje v Siriji neposredno prispevalo tudi k ruski varnosti, saj se po podatkih obveščevalnih služb v Siriji na strani t. i. Islamske države bori okoli 4.000 ruskih državljanov in 5.000 državljanov drugih držav z območja nekdanje Sovjetske zveze.