Občutno otoplitev odnosov med Tajvanom in Kitajsko je nedavno potrdil že zgodovinski vrh državnih voditeljev, prvi od leta 1949, ko se je z zmago komunistov nad nacionalisti končala državljanska vojna na Kitajskem, poraženi kumintag pa se je zatekel v Tajvan. Izmenjavo vohunov so sicer izvedli že v sredini oktobra, pred vrhom kitajskega in tajvanskega predsednika, Ši Džinpinga in Ma Jing Džeuja, 7. novembra.
Izmenjava najvidnejših vohunov
Kitajci so iz zapora izpustili Ču Kung Hsuna in Hsu Čang Kvoja. Aretirana sta bila leta 2006 in obsojena na 20 let zapora. Bila sta tajvanska vohuna z najvišjim činom med tistimi, ki so pristali za kitajskimi zapahi.
V zameno so Tajvanci izpustili dvojnega agenta Li Džihaa, ki je bil v Tajvanu pred 16 leti obsojen na dosmrtno ječo, lokalni mediji pa dodajajo, da naj bi se obetala izpustitev še enega kitajskega vohuna.
Gre za prvo tovrstno izmenjavo med nasprotnima bregovoma Tajvanske ožine doslej. Leta 2013 se je sicer že omenjalo, da se Tajpej in Peking pogovarjata o tej potezi, a naj bi pogajanja padla v vodo, ker Kitajci niso hoteli izpustiti omenjena Čuja in Hsuja.
Tajvan razdeljen glede zbliževanja s celino
Čeprav Tajvan že več desetletij živi samostojno, Tajvanci pa so izoblikovali lastno identiteto, v Pekingu na otok gledajo kot na odpadniško pokrajino, ki čaka na združitev. Na samem otoku, ki se uradno še vedno razglaša za Republiko Kitajsko, a je zato nepriznan od večine sveta, obstaja močna delitev glede vprašanja združitve. Nekateri si želijo samostojni Tajvan, drugi bi sprejeli sistem ena država - dva sistema, s katerim je Kitajska v 90. letih že absorbirala Macao in Hongkong, tretji bi šli v združitev le pod pogojem demokratizacije celotne dežele.
Vse boljši odnosi vse bolj oboroženih bratov
Tajvanski predsednik Ma si, odkar je leta 2008 prevzel oblast, prizadeva za otoplitev odnosov s Kitajsko. Tajpej in Peking sta od takrat podpisala številne sporazume in postala tesno povezana, tudi z neposrednimi letalskimi linijami in turističnim razcvetom v zadnjih letih. Majevi kritiki sicer svarijo pred pretiranim zbliževanjem z veliko sosedo po desetletjih sovražnosti in predsedniku očitajo, da je razprodal tajvansko suverenost.
Po drugi strani obe strani še naptrej veliko vlagata v posodobitev vojske, tako da ima Tajvan kljub svoji majhnosti (23 milijonov prebivalcev) eno najmočnejših vojsk na območju, hkrati pa tudi računa na zaščito ZDA, ki s svojo doktrino in navziočnostjo že 66 let odvrača Kitajsko (1,376 milijarde prebivalcev) od morebitne vojaške invazije na otok Tajvan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje