Ameriška ladja Lassen je plula znotraj 12 navtičnih milj ob grebenu Subi. Foto: EPA
Ameriška ladja Lassen je plula znotraj 12 navtičnih milj ob grebenu Subi. Foto: EPA

"Kitajske oblasti so nadzorovale, spremljale in opozorile ameriško vojno ladjo USS Lassen, ko je "nezakonito" vstopila v vode blizu spornih otokov v Južnokitajskem morju," je po incidentu sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Kitajska močno poziva ameriško stran, naj natančno upošteva kitajske pripombe, takoj popravi svojo napako in nič več ne izvaja nevarnih ali provokativnih dejanj, ki ogrožajo kitajsko suverenost in njene varnostne interese," so na kitajskem ministrstvu zapisali na spletni strani, pri čemer pa niso zapisali nobenih podrobnosti, kje natančno je raketni rušilec plul.

Po besedah enega od ameriških uradnikov na obrambnem ministrstvu bo tokratni misiji ladje Lassen, ki je trajala več ur, sledilo še več podobnih vaj. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da so ZDA dale Kitajski jasno vedeti, kako pomembna je prosta trgovinska pomorska pot v Južnokitajskem morju.

Ozemlje, kjer Kitajska kljub številnim protestom ne le ZDA, temveč tudi več azijskih držav, gradi umetne otoke, je pomembna pomorska pot, tam pa so tudi bogate zaloge nafte in zemeljskega plina. ZDA so maja Peking pozvale k takojšnji in trajni ustavitvi njihove gradnje. Kot je takrat dejal ameriški obrambni minister Ashton Carter, je gradnja v nasprotju z mednarodnimi pravili in normami. V skladu z ZN-ovo konvencijo o pomorskem pravu pravilo nadzora 12 navtičnih milj ne more veljati okoli umetno narejenih otokov, zgrajenih na potopljenih grebenih.

ZDA sicer niso izvedle patrulje znotraj spornega območja okoli otočja Spratley, torej znotraj 12 navtičnih milj območja, ki si ga lasti Kitajska, vse od leta 2013, ko je Kitajska začela gradnjo spornih otokov.

Kitajska si lasti večino Južnokitajskega morja, skozi katerega gre letno za več kot pet tisoč milijard dolarjev blaga, samo območje pa je tudi polno naravnih bogastev, predvsem nafte in plina. Podobne težnje glede lastninjenja imajo tudi Vietnam, Malezija, Brunej, Filipini in Tajvan.

Bojazen Američanov je, da želijo Kitajci zgraditi letališče z vojaškim oporiščem, ti pa odgovarjajo, da bo glavna uporaba otokov v civilne namene, dodajajo pa, da jih bodo poleg tega uporabili tudi za za zdaj še netočno določene obrambne namene.