Otočje Spratly velja za eno potencialno vročih točk na svetu, saj se za lastništvo nad majhnimi otočki, skalami, grebeni in čermi v tropskih vodah Južnokitajskega morja poteguje kar šest držav. V preteklosti se je že zgodila vrsta incidentov med različnimi državami, ki si želijo prilastiti čim večji delež prvotno neposeljenega otočja, pod katerim se skrivajo številna naravna bogastva predvsem z nafto in plinom.

V nekaj mesecih greben spremenili v pravi otok
Satelitski posnetki podjetja Airbus Defense and Space, ki jih je objavila priznana strokovna vojaška revija Jane's Defense, razkrivajo, da je Kitajska v slabem letu dni napol že končala gradnjo vojaškega oporišča s funkcionalno letališko stezo. Kitajci so greben Fiery Cross v osrčju otočja Spratly spremenili v pravi otok, na katerem bo na koncu letališka steza v dolžini 3.100 metrov, s čimer bo uporabna za vsa vojaška letala, tudi največja transportna, ki jih premore kitajska Ljudska osvobodilna armada (PLA).

Po analizi posnetkov z dne 11. aprila je na umetnem otoku že zabetonirana steza v širini 53 metrov in dolžini 505 metrov. Sodeč po obsežnem nasipanju grebena bo steza dolga okoli tri kilometre. Hkrati je z fotografij jasno razvidno tudi pristanišče z žerjavi, ki so ga naredili z umetnimi pomoli. Po analizi je sedanji obseg nasipanja in gradnje vseeno premajhen za večje vojaško oporišče, ki bi lahko zdržalo morebiten vojaški spopad. Že pred gradnjo umetnega otoka je bilo na grebenu osrednje vojaško oporišče na otočju z okoli 200 vojaki PLA-ja.

Boj za živčni center svetovne trgovine
Kitajska tako krepi svojo vojaško navzočnost na otočju, za katerega se v celoti ali deloma potegujejo še Filipini, Vietnam, Malezija, Brunej in Tajvan. Sočasno Kitajci izvajajo podobna zemeljska dela na bližnjem otočju Paracel, ki leži še nekoliko severneje. Južnokitajsko morje z omenjenima otočjema, za katero suverenost se bori več sosednjih držav, ima tudi izreden geostrateški pomen, saj gre skozi območje spornih otokov na leto več kot pet bilijonov dolarjev svetovne trgovine. Vietnam, Tajvan, Filipini in Malezija si na otočju sicer že lastijo otok z letališko stezo, a nobena ni niti približno tako dolga, kot bo na Fiery Crossu.

Satelitski posnetki so objavljeni v reviji prav v dneh, ko se je okrepila debata v Washingtonu o delovanju Kitajske na spornem otočju. Oglasil se je vidni senator John McCain, ki je tudi predsednik senatne komisije za vojaške službe. "Ko katera koli država napolni morje in pridobi 240 hektarjev zemlje in na njej zgradi letališko stezo ter bo tja najvernetjene namestila različne vojaške sisteme na ozemlju, ki velja za mednarodne vode, je to jasna grožnja svetovnemu gospodarstvu v prihodnosti."

Kitajska ne sprejema statusa quo
V četrtek se je kitajski veleposlanik v ZDA Cui Tiankai na predavanju v Washingtonu dotaknil tudi kitajskih del na spornem otočju: "Naravno je, da pridobivanje kopna iz morja na takšnih območjih vključuje tudi vojaške obrambne zmogljivosti." Veleposlanik se je obregnil ob letalske dejavnosti ameriške vojske, ki redno izvaja izvidniške polete nad spornim območjem Južnokitajskega morja. "Naj ne vlada iluzija, da lahko kdor koli vsili Kitajski enostranski status quo ali pa redno krši kitajsko suverenost brez posledic," je bil jasno oster prvi diplomat Kitajske v ZDA.

Vietnam najostrejši tekmec za prevlado
Združeni narodi so v preteklosti že večkrat posvarili pred vse večjo militarizacijo vpletenih držav in grožnjo izbruha vojaškega spopada, ki bi se lahko razvil iz rednih incidentov, ki se pojavljajo zlasti ob soočenjih ribiških in vojaških ladij. Najostrejši in tudi najbolj vroči incidenti so se doslej sicer dogajali med Kitajsko in Vietnamom, ki je tudi vojaško najbolj odločen, da z vojsko na Spratlyju parira severni velesili.