Kitajska si lasti kar 90 odstotkov Južnokitajskega morja, kjer se za lastništvo nad strateško pomembnim morjem, pod katerega dnom se skrivajo tudi številna naravna bogastva, bojuje kar sedmerica držav. Vietnam, Tajvan, Filipini, Malezija in Brunej so ostri tekmeci velesile Kitajske, ki je v zadnjih mesecih močno pospešila gradnjo oporišča na otočju Spratly.

Peščeni gradovi postajajo suvereno ozemlje
V osrčju že desetletja tlečega ozemeljskega spora je namreč Kitajska odločena, da zgradi čisto pravo letališče z vojaškim oporiščem. Greben Fiery Cross tako pospešeno spreminjajo v čisto pravi otok s 3.100 m dolgo stezo, ki bi omogočala pristanek tudi največjim vojaškim transportnim in najsodobnejšim vojaškim letalom.

"Kitajska želi narediti suvereno ozemlje iz peščenih gradov in na novo izrisati morske meje, s čimer načenja zaupanje v regiji in spodkopava zaupanje vlagateljev," je bil neposreden namestnik ameriškega zunanjega ministra Antony Blinken na konferenci v Džakarti. Indonezija sicer ni neposredno vpletena v ozemeljski spor za Južnokitajsko morje, a je že leta glavni posrednik med preostalimi sprtimi državami.

Kitajci že izvajajo zaporo zračnega prostora
"Vedenje Kitajske postavlja nov precedens, kjer večje države svobodno ustrahujejo manjše in sprožajo trenja ter nestabilnost, ki lahko pripeljejo celo do spopada," je bil oster podminister Blinken, ki se ni mogel upreti floskulam o izpodkopavanju svobode in stabilnosti. Do izjav prihaja v dneh po prvih resnih incidentih nad spornim otočjem Spratly med vojaškimi silami Kitajske in ZDA.

Ameriška televizijska ekipa, ki je na krovu letala P8-1 Pozejdon spremljala nadzorni polet zračnih sil ZDA, je bila tako priča ostri izmenjavi s kitajskimi pomorskimi silami. Kitajska bojna ladja je ameriškemu letalu izrekla kar osem opozoril. Ko so Američani opozorili Kitajce, da letijo v mednarodnem zračnem prostoru nad odprtim morjem, je kitajski radiooperater končal: "Tu je kitajska mornarica ... takoj zapustite zračni prostor!"

Kitajska je namreč sočasno s pospešeno gradnjo vojaškega oporišča in več drugih manjših otokov, hkrati začela tudi izvajati zračni nadzor nad otočjem Spratly. Zračni prostor je tako zdaj po kitajski interpretaciji odprt samo še za pri kitajskih oblasteh napovedanih poletih.

Vse več trdnih kitajskih skal
Otočje Spratly leži sredi Južnokitajskega morja, skozi katerega gre letno za 5 bilijonov evrov pomorskega prometa, predvsem v Kitajsko in Japonsko in v nasprotni smeri.

V Pekingu so vse obtožbe sosed in zdaj ZDA zavrnili in trdijo, da je odločnost Kitajske za branjenje njenih interesov "trdna kot skala", pri čemer so odkrito namignili, kako se število kitajskih trdnih skal v Južnokitajskem morju hitro povečuje.