V Havani na Kubi sta se prvič na neposrednih pogovorih srečala kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos Santos in vodja največje kolumbijske uporniške skupine Rodrigo Londono, znan tudi kot Timoleon Jimenez ali Timochenko, in dosegla pomemben preboj.

Njun dogovor namreč tlakuje pot za poznejši mirovni sporazum, ki naj bi ga dosegli v prihodnje pol leta. Santos je dogovor označil kot zgodovinski, a opozoril, da bo treba še veliko storiti, svoj delež pa bodo morali prispevati vsi Kolumbijci. "Ne bo nam spodletelo. Odbila je ura miru. V slovo je pomahala najdlje trajajoča vojna v obeh Amerikah," je dejal in dodal: "Sva nasprotnika, sva vsak na svojem bregu, a danes sva šla v isto smer, v smer miru."

Amnestija za politična kazniva dejanja
V Havani dosežen dogovor o pravnem okviru med drugim zadeva obravnavo zločinov v času državljanske vojne in predvideva amnestijo za politična kazniva dejanja. Ta ne bo veljala za vojne zločine in zločine proti človečnosti. Kdor bo priznal soudeležbo pri hudih zločinih, bo obsojen na zaporno kazen do največ osem let; v nekaterih primerih bodo obsojeni kazen lahko prestali v hišnem zaporu. Posebno pravosodje bo veljalo tako za pripadnike Farca kot policiste in vojake, ki so kršili človekove pravice.

"Posebno pravosodje nam omogoča, da se zazremo v prihodnost in pozabimo na preteklost," je dejal vodja Farca.

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je že kritiziral dogovor, ki po njegovem mnenju omogoča, da se bodo vojni zločinci izognili kazni, teroristi pa sodelovali v prihodnjem političnem življenju Kolumbije. Uribe sicer velja za najostrejšega nasprotnika mirovnih pogovorov s Farcom.

Drugače kot Uribe so dogovor v Havani pozdravile ZDA. "Mir je za kolumbijski narod in milijone žrtev spopadov bližje kot kdaj koli. Kolumbijci si zaslužijo pravičen in trajen mir," je dejal ameriški državni sekretar John Kerry.

V državljanski vojni med provladnimi silami, levičarskimi gverilskimi skupinami in desnimi paramilicami je bilo v Kolumbiji ubitih več kot 220.000 ljudi, več milijonov ljudi pa izgnanih s svojih domov.

Pred podpisom mirovnega sporazuma bodo morali Kolumbijci besedilo sporazuma podpreti na referendumu, nato pa naj bi se Farc v dveh mesecih razorožil.