Vodilni pogajalec Farca Ivan Marquez je na začetku pogovorov oznanil, da bo začelo premierje veljati v torek, predvideno pa je, da bo trajalo vsaj do 20. januarja, zaradi česar so ga označili za božično premirje.

V Oslu slovesnost, v Havani zares
Enostranska razglasitev premirja je znak dobre volje levičarskih upornikov, ki se v Kolumbiji že pol stoletja borijo za vzpostavitev marksistične države, a so po vojaških porazih zadnjih let po tajnih kanalih privolili v pogajanja o miru v tej južnoameriški državi.

Uradno so se pogajanja med oblastmi in uporniki začele s slovesnostjo 18. oktobra v Oslu, dejansko pa so se pogovori o rešitvi spopada začeli v ponedeljek v Havani. Norveška in Kuba sta glavna tuja posrednika, ki sta tudi dosegla, da sta sprti strani sedli za isto mizo in se pri tem zavezali, da se ne razideta, dokler ne najdeta ustrezne rešitve, s katero bi se končala ena najdlje trajajočih državljanskih vojn na svetu.

Gesta dobre volje upornikov
Pogajanja bi se morala po urniku začeti že v četrtek, a sta se strani dogovorili, da jih prestavijo za štiri dni. V nedeljo so tako prispeli še pogajalci iz Bogote, v ponedeljek pa se je začelo zares in to z razglasitvijo premirja. Kolumbija navkljub pogajanjem o miru namreč ni hotela privoliti v obojestransko premirje, zato so se zdaj uporniki odločili za enostransko potezo, s katero so pridobili kredibilnost v očeh mednarodne skupnosti.

Zemlja za kmete ključ do miru
Cilj Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) o ustanovitvi marksistične države je propadla utopija, zato pa se bodo v Havani pogajali o otipljivih stvareh, s katerimi bi lahko vzpostavili mir v državi.

Glavna točka pogajanj bo zemljiška reforma, s katero bi revnim kmetom brez zemlje razdelili zemljo veleposestnikov, podjetij, Cerkve in države. Najtrši oreh bo določiti mejo, na kateri bi omejili veleposestva, iz katerih presežkov bi nato tudi črpali zemljo za "peone", ki so tudi glavni podporniki Farca.

Na desettisoče ubitih, milijoni beguncev
Druge štiri točke pogajanj so še: končanje oboroženega spopada, zagotovitev pravice do političnega udejstvovanja upornikov, trgovina z mamili in poprava krivic žrtvam konflikta, v katerem je od leta 1964 umrlo od 150 do 200 tisoč ljudi, razseljenih pa je bilo od tri do štiri milijone ljudi.