Aung San Su Či je dejala, da je zdaj čas za odpravo vseh sankcij, ki gospodarsko škodujejo njeni državi. Prav tako želi, da ZDA odpravijo t. i. izredne ukrepe proti Mjanmaru, to je izvršni ukaz predsednika, ki se obnavlja že dve desetletji. Odprava izvršnega ukaza bi 111 podjetij in posameznikov iz Mjanmara črtala s seznama sankcij ministrstva za finance, prav tako pa bi se odpravile omejitve na investicije v vojsko ter uvoz dragih kamnov v ZDA.

Nekdanja Burma je bila do leta 1989 del splošnega sistema preferenc, ki državam v razvoju omogoča lažji izvoz v ZDA. Washington je Mjanmar črtal s seznama, ker je vojaška diktatura leto dni prej surovo obračunala s prodemokratično vstajo. Obama je Mjanmar še pred srečanjem znova uvrstil na ta seznam, odpravo širših sankcij pa napovedal z besedo "kmalu".

Nekaj drugih sankcij bi sicer še ostalo. To so predvsem sankcije proti trgovini z mamili in vojaško trgovanje s Severno Korejo, pa tudi prepoved potovanj v ZDA za nekatere pripadnike vojaške hunte.

Kršitve človekovih pravic se nadaljujejo
Več kot 40 nevladnih organizacij je ameriškega predsednika javno opozorilo, naj ne omili sankcij proti Mjanmaru, dokler se nadaljujejo kršitve človekovih pravic in zatiranje muslimanske manjšine. Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Bob Corker je bil po zajtrku z Aung San Su Či in podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom zelo razočaran nad njenim odzivom na opozorila glede ravnanja z muslimani in trgovine z ljudmi.

Delitev oblasti z vojsko
Vendar pa je položaj zelo zapleten za de facto voditeljico Mjanmara, ki mora voditi državo s še vedno močno vojsko. Vojaška hunta je državi vladala 49 let, dokler ni leta 2011 začela procesa sestopanja z oblasti. Su Čijeva je bila dolga leta ena najbolj znanih političnih zapornic na svetu, med drugim je v ujetništvu dobila tudi Nobelovo nagrado za mir.

Vojska je namreč sprejela ustavo po svoji meri, tako da Su Čijeva kljub volilni zmagi ne sme postati predsednica države, saj njena sinova iz zakona z britanskim državljanom nista uradno državljana Mjanmara. Zaradi tega ima uradno položaj zunanje ministrice in državne svetnice, kar v tamkajšnjih razmerah pomeni nekaj podobnega premierki.

Ustanovljena mednarodna komisija
Vojska ima še vedno 25 odstotkov sedežev v parlamentu in tri ključna ministrstva; za notranje zadeve, za obrambo in meje. Mjanmar je večinsko budistična država in leta 2012 je izbruhnilo nasilje proti muslimanski manjšini. Približno 125.000 muslimanov so pregnali v taborišča, Aung San Su Či je pred kratkim ustanovila mednarodno komisijo pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja ZN-a Kofija Annana, ki bo preučila položaj in priporočila ukrepe.

Generali še vedno nadzirajo tudi velike korporacije v državi, odpiranje Mjanmara svetu oziroma Zahodu pa je problematično tudi zaradi Kitajske, s katero so generali uživali dobre odnose.