Grabar-Kitarovićeva in Vučić sta se najprej srečala na mostu nad Donavo, na meji, kjer so med vojno umirali in trpeli prebivalci obeh strani. Premier Vučić je hrvaški predsednici izročil šopek rdečih vrtnic, državnika pa sta se nato ob aplavzu prebivalcev odpravila na obisk hrvaškega Dalja, kjer sta odkrila doprsni kip znanstveniku Milutinu Milankoviću, nato pa še do kulturnega doma Matije Gubca v Tavankutu v Srbiji. Ob tem sta se pogovarjala tudi s predstavniki srbske manjšine na Hrvaškem in hrvaške v Srbiji.

V Subotici sta nato med drugim podpisala "zgodovinsko deklaracijo", kot ji pravita - politično izjavo o izboljšanju odnosov med državama in reševanju odprtih vprašanj, ki jih ne manjka. To sicer ne bo prvi tak sporazum, a mnogi upajo, da bo namesto incidentov in medsebojnega obtoževanja le prišlo sodelovanje, tudi med najvišjimi politiki. Do podpisa izjave prihaja sicer v času, ko je padla hrvaška vlada, v Srbiji, kjer se že pripravljajo na predsedniške volitve, pa še ni sestavljena.

Kljub temu je malce nenavadno, da sicer nezavezujoč dogovor podpisujeta predsednica in premier.

Zaostreni odnosi
Odnosi med državama so zaostreni - nenehni incidenti, hrvaška blokada srbskih pogajanj z Unijo, srbski očitki o obujanju ustaštva, tudi na račun predsednice, dogajanje v Haagu ali pa hrvaška želja po kanonizaciji kardinala Alojzija Stepinca, za Hrvaško žrtev komunističnega režima, za Srbijo ustaškega zločinca. Vučić pravi, da bi se morali več pogovarjati, kazati več spoštovanja, ob tem pa gledati naprej - nima denimo nobenega smisla razpravljati o hrvaški akciji Nevihta, ki jo vidijo povsem nasprotno.

Državnika naj bi srečanje načrtovala že mesece, z deklaracijo pa napovedujeta nov začetek v odnosih - od zaščite manjšin, določanja meje - če bo treba, tudi pred mednarodnimi institucijami, izvajanja sporazuma o sukcesiji do iskanja pogrešanih iz časa vojne. Ko bi le držala njuna napoved, da ne gre le za še eno protokolarno srečanje in da - tudi v korist širše regije - ne bi spet ostalo le pri črkah na papirju.