Po oceni ZN-ovih opazovalcev so bile po priključitvi Krima k Rusiji kršene človekove pravice na vzhodu Ukrajine in na Krimu, je sporočila visoka komisarka za človekove pravice Navi Pillay. V poročilu na 37 straneh, v katerem je pod drobnogledom dogajanje med 2. aprilom in 6. majem, je med drugim zapisano, da so policijske in lokalne oblasti na vzhodu gledale stran, ko so oborožene skupine prevzele nadzor v več mestih, s čimer je bila spodkopana vladavina prava in so bile kršene človekove pravice.

V poročilu je naveden seznam "načrtnih umorov, mučenja, pretepanj, ugrabitev, ustrahovanja in nekaterih oblik spolnega nadlegovanja", ki so jih izvedli pripadniki separatistov v vzhodni Ukrajini. Poročilo izpostavlja tudi skrb vzbujajoče naraščanje ugrabitev in nezakonitega zadrževanja novinarjev, aktivistov, lokalnih politikov, predstavnikov mednarodnih organizacij in vojakov, opozarja pa tudi na velik pritisk in ustrahovanje Tatarov.

Ukrajina se pripravlja na predsedniške volitve, razpisane za 25. maj.

Moskva: poročilo je odraz dvojnih meril
Rusko zunanje ministrstvo je v odzivu sporočilo, da ZN-ovo poročilo demonizira proruske separatiste, po drugi strani pa ignorira "surove kršitve človekovih pravic samooklicanih kijevskih oblasti." "Popolno pomanjkanje objektivnosti, očitna razhajanja in dvojni standardi ne puščajo dvoma, da je bil cilj avtorjev politično upravičevanje samooklicanih oblasti v Kijevu," so se zapisali.

Poročilo OVSE navaja primere različnih zlorab in mučenja
Medtem je Nemčija pozdravila domneven napredek na pogovorih v Ukrajini, ki naj bi potekali ta konec tedna v ukrajinskem mestu Harkovu. Hkrati je Berlin opozoril na poročilo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je v poročilu zapisala, da v Ukrajini obstajajo številni primeri ustrahovanja, pa tudi zlorabe, mučenja, izginotja in umori. "Poročilo ne potrjuje ruskih obtožb, da so kršene pravice ruske manjšine," je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.