Generalna skupščina tako resolucijo sprejme vsaki dve leti, tokrat pa je za moratorij glasovalo 111 držav. Po besedah norveškega veleposlanika pri ZN-u Geira Pedersena kampanja proti smrtni kazni ni več le evropski projekt, ampak postaja svetovna kampanja.
75 držav ni podprlo nezavezujoče resolucije
Bienalno glasovanje proti smrtni kazni po njegovih besedah pošilja pomembno sporočilo mednarodni skupnosti in potiska države, ki še vedno izvajajo smrtne kazni, v defenzivo.
Letos je bilo proti resoluciji 41 držav, 34 pa se jih je vzdržalo. Smrtno kazen po svetu še vedno izvršujejo v 21 državah, moratorij ali prepoved pa ima 150 držav. Države, ki še poznajo smrtno kazen, ne kažejo nobenih znamenj, da bi si premislile.
Največ obsojencev na prebivalca usmrtijo v Iranu, lani so jih v 75-milijonski državi sicer usmrtili 650. Največ usmrtitev na leto je na Kitajskem, in sicer več tisoč, natančnejših številk pa kitajske oblasti ne objavljajo, pri čemer del usmrtitev poteka javno, drugi del pa tajno.
Nenačelna koalicija svetovnih velesil
Med državami, ki so glasovale proti moratoriju, so ZDA, Iran, Severna Koreja, Savdska Arabija, Indija in Kitajska. Generalna skupščina ZN-a je glasovala dan po tem, ko je visoka komisarka za človekove pravice Navi Pillay pritisnila na Irak, naj se odpove smrtni kazni. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so tam izvedli 70 usmrtitev, kar je več kot v celotnem letu 2011.
Za moratorij redno glasuje tudi Slovenija, ki smrtni kazni odločno nasprotuje. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob dnevu proti smrtni kazni 10. oktobra sporočilo, da si že vrsto let prizadeva za njeno splošno prepoved po vsem svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje