Skoraj vse države na svetu so se s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 dogovorile za omejitev povišanja temperature na dve stopinji v primerjavi s predindustrijskimi stopnjami, merile pa naj bi na povišanje "le" za 1,5 stopinje.

Predlagani ukrepi za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in drugi ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pa bi, če bi bili izvedeni, omejili povišanje temperatura na 2,7 stopinje.

Zdaj pa se pred svetovnim podnebnim vrhom v Glasgowu, ki se bo začel konec meseca, povečuje pritisk, naj države sprejmejo veliko radikalnejše ukrepe za dosego ciljev, določenih v Parizu leta 2016.

Nemški portal Deutsche Welle (DW) poroča, da bi zmanjšanje povečanja segrevanja že za delček stopinje pomenilo pomembno razliko in bi rešilo milijone življenj, zaščitilo ogromne površine pred degradacijo in ponudilo živim bitjem možnost za preživetje.

V svojem zadnjem poročilu, objavljenem avgusta, je Medvladni panel o podnebnih spremembah (IPCC) ugotovil, da se je svetovna temperatura od industrijske revolucije na prelomu z 18. na 19. stoletje že dvignila za 1,07 stopinje Celzija, kar je imelo velik učinek na okolje.

Vsak centimeter povišanja ogroža milijone

IPCC je še opozoril, da se je morska gladina od leta 1901 v povprečju povišala za 20 centimetrov, kar pa ljudi po svetu že sili, da zapustijo svoje domove. Po nekaterih podatkih je zaradi poplav v nižje ležečih predelih v Bangladešu vsako leto razseljenih več sto tisoč ljudi. Vsak centimeter povišanja gladine pa bi lahko ogrozil milijone ljudi.

Povišanje temperature za 1,5 stopinje bi pomenilo dvig gladine za 48 centimetrov do konca stoletja, povišanje za dve stopinji pa bi povzročilo dvig gladine za 56 centimetrov. IPCC je sicer opozoril, da dvig gladine za 10 centimetrov prizadene 10 milijonov ljudi po svetu.

Če se bo temperatura dvignila za dve stopinji, bodo ekstremne padavine, ki so se pred industrijsko revolucijo zgodile enkrat na 10 let, za 70 odstotkov bolj verjetne.

V Indiji bi recimo povišanje temperature za 1,5 stopinje povzročilo 3,5-krat večjo škodo zaradi poplav, dveodstotno povišanje pa skoraj 5,5-krat večjo. Poplave in plazovi so v Indiji v letih 2018 in 2019 povzročile za 9,5 milijona evrov škode in več kot 700 smrti.

Nekje bolj mokro, drugje bolj suho

Medtem ko bo del sveta še bolj moker, bo drug del bolj suh, kar bo imelo prav tako katastrofalne posledice. Če bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje namesto na dve, bi bilo pol manj ljudi izpostavljenih pomanjkanju vode, je že leta 2018 opozarjal IPCC.

Suše bodo pogostejše in dlje trajajoče. Že zdaj so 70 odstotkov verjetnejše v primerjavi s časom pred industrijsko revolucijo, ob povišanju za 1,5 stopinje bodo dvakrat pogostejše, ob povišanju za dve stopinji pa od 2- do 4-krat.

S povišanjem temperature se podaljšuje tudi trajanje suše. Pri povišanju za 1,5 stopinje bodo suše trajale dva meseca dlje, pri povišanju za dve stopinji štiri mesece, pri povišanju za tri stopinje pa kar 10 mesecev dlje.

IPCC še poudarja, da bi omejevanje segrevanja na 1,5 stopinje namesto na dve lahko zmanjšalo število ljudi, ki so pogosto izpostavljeni izjemnim vročinskim valom, za okoli 420 milijonov, še poroča DW.