Sorodna novica Ali bo spor zaradi črpanja plina v Petišovcih reševal arbitražni tribunal?

Pogodba o energetski listini, znana pod kratico ECT, je bila v 90. letih prejšnjega stoletja podpisana zato, da bi zavarovali naložbe v energetiki. V času boja proti podnebnim spremembam je predvsem orodje korporacij za nasprotovanje okoljskim ukrepom držav, so prepričani v nevladnih organizacijah.

"ECT je vodil v kopico tožb zoper države, ki so se učinkovito spopadale s podnebno krizo, ki so želele varovati okolje," je dejal Andrej Gnezda z Umanotere.

Pogodba energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo zaradi njihovih podnebnih politik. Z eno takšnih tožb se spopada tudi Slovenija. "Sloveniji grozi tožba za 120 milijonov evrov, ki jo je sprožilo podjetje Ascent Resources. Zato, ker je Slovenija zahtevala, da se za fracking v Petišovcih preveri, kako bo vplival na okolje," je še povedal Gnezda.

Tožba proti državi zgolj zato, ker njene pristojne skrbijo morebitne posledice pridobivanja zemeljskega plina s hidravličnim lomljenjem kamnin oziroma frackingom, je dovolj dober razlog, zakaj bi morali odstopiti od takšne pogodbe, so prepričani tudi v civilni iniciativi.

"Skozi vsa ta dolga leta se je pokazalo, da so negativni učinki na okolje. In če bi se to dogajalo pri vas pri Ljubljani, bi bilo to gotovo čisto kaj drugega," je izjavil Rajko Stupar iz civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji.

Z infrastrukturnega ministrstva so Televizija Slovenija odgovorili, da Slovenija podpira pogajanja za posodobitev pogodbe o energetski listini. Poteka tudi že razprava o možnosti odstopa Evropske unije od pogodbe, a je zaznamovana s še veliko odprtimi vprašanji.

Posamičen odstop države članice pa bi močno oslabil pogajalsko moč Unije.