Salah naj bi bil logistični koordinator napadov. Njegov brat Ibrahim je bil danes identificiran, potem ko so njegovo truplo našli v koncertni dvorani Bataclan, enem od prizorišč napadov. Tretji brat, ki je neimenovan, pa naj bi bil med sedmimi ljudmi, ki jih je belgijska policija aretirala v Bruslju.

Kot poroča Le Monde, sta imeni dveh bratov na pogodbah za najem dveh avtomobilov z belgijskimi registrskimi tablicami, ki sta bila uporabljena v napadih. Gre za vozili Volkswagen polo in Seat. Salah naj bi najel pola, ki je bil najden blizu koncertne dvorane Bataclan, enega izmed prizorišč napadov.

Trije napadalci francoski državljani
Identificirani so že trije napadalci. Najprej so identificirali Omarja Ismaila Mostefaija, francoskega državljana alžirskega rodu, rojenega v Franciji, nato enega od bratov Ibrahima Abdeslama, ki je živel v Belgiji, tretji samomorilski napadalec pa je po besedah francoske senatorke Nathalie Goulet Bilal Hadfi, ki je tudi živel v Belgiji. Rojen je bil leta 1995. Preiskovalci so potrdili, da se je Hadfi boril v Siriji na strani Islamske države.

Pariški tožilec Francois Molins je potrdil, da sta dva izmed njih živela v Bruslju - 20-letnik, ki se je razstrelil v bližini stadiona, in 31-letnik, ki se je razstrelil v baru na Voltairjevem bulvarju - eden pa v pariškem predmestju.

Eden od napadalcev iz Bruslja je živel v središču mesta, drugi pa v predmestju Molenbeek, ki je sicer v središču pozornosti belgijske policije. Ta je od sobote, ko je začela izvajati racije v Bruslju, skupaj aretirala sedem ljudi. Vsaj eden izmed aretiranih naj bi bil v Parizu v času napada.

V preiskavi trije avtomobili
V preiskavi so trije avtomobili. Dva izmed avtomobilov so odkrili v Parizu pri prizoriščih napadov. Volkswagen polo so v soboto našli v bližini koncertne dvorane Bataclan, kjer se je zgodil najhujši pokol, uporabili pa naj bi ga napadalci.

Francoski preiskovalci so poleg tega v vzhodnem pariškem predmestju Montreuil danes zjutraj odkrili še en avtomobil, ki naj bi bil uporabljen v napadih, črni seat leon. Preiskovalci domnevajo, da so ga teroristi uporabili pri streljanju na bare in restavracije v Parizu. V njem naj bi namreč našli več kalašnikovk AK-47, s kakršnimi so streljali petkovi napadalci.

Ni jasno, ali so napadalci, ki so uporabili ta avtomobil, na begu, ali pa gre za ljudi, ki so jih aretirali v Belgiji.

Tretji avtomobil, sivi golf 3, ki so ga v petek zvečer opazili pri Bataclanu, so že v soboto zasegli belgijski policisti, poroča nemški tednik Spiegel.

V središču belgijske pozornosti Molenbeek
Kot je poročal Radio Slovenija, so preiskave tako ali drugače usmerjene predvsem v bruseljsko občino Molenbeek, ki velja za žarišče radikalizacije v Belgiji. Ta država ima glede na število prebivalstva največji delež tistih, ki so odšli v vrste džihadistov v Sirijo ali Irak, in se omenja tako rekoč pri vsaki protiteroristični operaciji v zadnjem obdobju.

Tožilstvo sicer ni želelo potrditi, ali so vse osumljence aretirali v Molenbeeku, ki je bil v preteklosti že večkrat povezan s terorističnim delovanjem. Tam je na primer nekaj časa živel Mehdi Nemmouche, Francoz alžirskega rodu, ki je maja lani v strelskem napadu na judovski muzej v Bruslju ubil štiri ljudi. V Molenbeeku je živel tudi 25-letni Ayoub El Khazzani iz Maroka, ki je avgusta letos na hitrem vlaku na poti od Amsterdama do Pariza poskušal izvesti napad, kar pa so mu preprečili.

Belgijski mediji sicer poročajo, da se je med ljudmi, pridržanimi v soboto, po napaki policije znašla tudi družina, ki je sicer niso mislili preiskovati.

Napadi pripravljeni v tujini?
Zaradi velike povezanosti Belgije s petkovimi napadi je v Pariz na srečanje s francoskim kolegom Bernardom Cazeneuvom odpotoval belgijski notranji minister Jan Jambon. BBC navaja Cazeneuva, ki je po pogovorih z belgijskim kolegom izjavil, da "bo preiskava dokazala, da so bili pariški napadi pripravljeni v tujini, s strani skupine posameznikov v Belgiji, ki pa so imeli pomoč sostorilcev v Franciji".

V Belgiji so medtem spet zvišali stopnjo ogroženosti na drugo najvišjo stopnjo. To so storili že po januarskih napadih v Parizu. Tudi doslej je bilo sicer videti vojake na ulicah, predvsem pa so bile zastražene državne ustanove, torej policijski, vojaški in drugi objekti in pa evropske ustanove.

Znan prvi napadalec
Prvega identificiranega napadalca Omarja Ismaila Mostefaija je francoska policija identificirala na podlagi prstnih odtisov. Francoski državljan alžirskega rodu, rojen v Franciji, je bil znanec francoskih obveščevalnih služb. Mostefai, rojen novembra 1985 v revnem pariškem predmestju Courcouronnes, je bil policiji znan, a večinoma zaradi manjših kršitev zakona, zaradi katerih je bil v letih 2004-2010 večkrat obsojen, a nikoli na zaporno kazen. 29-letnika je policija izsledila po odtisu prsta, ki so ga našli v Bataclanu in se je ujemal s tistimi, ki jih je imela policija v svoji podatkovni bazi.

Leta 2010 so ga po besedah pariškega tožilca Molinsa opredelili kot prioritetno tarčo zaradi radikalizacije, vendar pa do petka ni bil vpleten v nobeno teroristično zaroto. Oblasti preverjajo, ali je lani odpotoval v Sirijo. Preiskovalci so zaslišali njegovega očeta, brata in svakinjo ter pridržali šest oseb, ki so povezane z njim. Odgovornost za napad je sicer prevzela skrajna skupina Islamska država.

Napadalci dobro usklajeni
Sedem ali več napadalcev je v petek izvedlo teroristične napade na šestih krajih v Parizu, poleg kluba Bataclan, kjer je bil koncert ameriške rockovske skupine, še v štirih restavracijah in barih ter ob nogometnem stadionu Stade de France, kjer je bilo na prijateljski tekmi med Francijo in Nemčijo v času napada 80.000 ljudi, med njimi tudi francoski predsednik Francois Hollande. Kot je v soboto dejal pariški tožilec Molins, so bili napadalci, ki so delovali v treh usklajenih skupinah, dobro usposobljeni ter oboroženi s kalašnikovkami in razstrelivom.

Lastnik potnega lista preko Hrvaške in Madžarske
Ob posmrtnih ostankih enega izmed teroristov so preiskovalci našli sirski potni list, ki naj bi pripadal Ahmedu Almuhamedu, rojenemu leta 1990. Grške oblasti so sporočile, da so omenjenega, 3. oktobra popisali kot prebežnika na grškem otoku Leros.

Srbsko notranje ministrstvo je potrdilo, da je domnevni lastnik potnega lista vstopil v Srbijo in tam zaprosil za azil. "Eden izmed osumljenih teroristov, A. A., je bil 7. oktobra popisan na mejnem prehodu Preševo, kjer je zaprosil za azil," so sporočili z ministrstva in potrdili, da za njim ni bila razpisana mednarodna tiralica. Iz Zagreba pa so sporočili, da so lastnika potnega lista 8. oktobra evidentirali v začasnem nastanitvenem centru v Opatovcu, iz Hrvaške pa je nato preko Madžarske potoval proti Avstriji.

Hrvaška policija je sporočila, da je lastnika najdenega potnega lista, domnevnega napadalca, v Opatovcu fotografirala, mu odvzela prstne odtise in skenirala potni list, pri čemer te osebe niso našli v nobenih evidencah oz. bazah.

Potni list ponarejen?
Ker preiskovalcem legitimnosti potnega lista še ni uspelo potrditi, ni mogoče trditi, da je ob truplu najdeni potni list resnično pripadal enemu izmed napadalcev. Pojavila so se že poročila, da naj bi bil potni list ponarejen, najverjetneje izdelan v Turčiji.

Egiptovsko veleposlaništvo v Franciji je sporočilo, da najdeni egiptovski potni list v bližini stadiona pripada športnemu navijaču Validu Abdelu Razaku, ki je bil v napadu huje ranjen.

Identifikacija žrtev
Vzporedno poteka tudi identifikacija žrtev, ki jo izvajajo tudi na osnovi najdenih osebnih dokumentov. Med žrtvami so najmanj trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna, Mehičana in Tunizijki ter po en državljan Velike Britanije, Maroka, Španije, Švedske in ZDA. Smrtnih žrtev napadov je 129. Mediji so sicer poročali, da se je število povzpelo na 132, saj so trije ranjeni ljudje vmes umrli, a so pariške bolnišnice pojasnile, da so bili že všteti v številko 129. Okoli 350 ljudi je ranjenih, skoraj 100 jih je še vedno v kritičnem stanju. Do zdaj so identificirali 103 žrtve.

Izredno stanje tri mesece?
V Franciji sicer velja izredno stanje in mobilizirane so vse varnostne sile. za varnost pomaga skrbeti več tisoč dodatnih policistov. Po neuradnih informacijah, naj bi nameraval predsednik Hollande po napadih razglašene izredne razmere podaljšati na kar tri mesece. Za vsako podaljšanje nad 12 dni bi sicer potreboval odobritev parlamenta, poroča AFP.