S pomočjo georadarja za merjenje podledeniške topografije so znanstveniki izmerili kilometer in pol globok, deset kilometrov širok in sto kilometrov dolg jarek, ki naj bi prispeval k tajanju ledu in posledično naraščanju morske gladine.

Po mnenju znanstvenikov je tajanje ledu na zahodu Antarktike, kjer je omenjeni kanjon, povzročilo desetodstoten dvig morske gladine. Če se bo tako nadaljevalo, številnim obalnim mestom grozi, da bodo v nekaj desetletjih poplavljena.

Gmota ledu na zahodu, ki je ponekod debela tudi štiri kilometre, se taja hitreje kot kateri koli del Antarktike. Točnih podatkov o količini staljenega ledu zaradi pomanjkljivih podatkov o podledeniškem reliefu znanstveniki za zdaj še nimajo, so zapisali v znanstveni reviji Nature.

Pred kratkim odkriti jarek, ki je nastal, še preden je Antarktiko prekril led, je verjetno del širšega sistema razpok na zahodu Antarktike, ''za katerega smo vedeli, da obstaja, a nismo vedeli, kje točno poteka", je pojasnil glaciolog Robert Bingham. "Zdaj se nam svita, da se deli tega sistema vijejo dlje na zahod, kot smo sprva mislili," je dodal.

Zaradi jarka se zahodni del Antarktike taja hitreje
Vrsta razpoke, kakršno so odkrili pod ledeniškim jezikom Ferringo, nastane z razmikanjem celinske plošče. Podobno se je zgodilo na vzhodu Afrike, kjer je tektonski jarek napolnila voda, zaradi česar so nastala Afriška velika jezera.

Kot je še povedal Bingham, oblika jarka prispeva k temu, da je zahod Antarktike bolj izpostavljen tajanju ledu. Zaradi jarka je plast ledu debelejša, obenem pa se z oddaljevanjem od morja proti notranjosti spušča. Oba pojava prispevata k hitrejšemu tanjšanju ledu, saj toplejša morska voda pronica skozi naravna korita v notranjost celine in tako taja led.

Tajanje ledu - geološki pojav?
Kot poudarjajo znanstveniki, je odkritje pokazalo, da za izgubo ledu niso krivi le sodobni podnebni dejavniki oziroma globalno segrevanje, ampak tudi geologija. Gre torej za pojav, ki je bil po besedah Binghama zastavljen že s starodavnim geološkim razvojem.

Znanstveniki so sicer območje, kjer so odkrili "antarktični Veliki kanjon", tokrat obiskali šele drugič. Prvič so bili tam leta 1961. Pred dvema letoma so se nato britanski raziskovalci odločili za trimesečno delo na terenu, potem ko so na satelitskih posnetkih videli, da se led tam tanjša.